TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Reviziji se ugodi v delu, ki se nanaša na odmero davka na dodano vrednost v

zvezi z računi družbe A., d. o. o., št. 00006-2008 z dne 14. 7. 2008, 0007-2008 z dne 5. 9. 2008, 0008-2008 z dne 11. 9. 2008, 0009-2008 z dne 15. 9. 2008, 0010-2008 z dne 11. 9. 2008, 0011-2008 z dne 15. 9. 2008, 0012-2008 z dne 12. 9. 2008, 0014-2008 z dne 19. 9. 2008, 2009-101 z dne 5. 1. 2009, 111-2009 z dne 1. 12. 2009, 112-2009 z dne 1. 12. 2009 in 113-2009 z dne 1. 12. 2009. Sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 473/2014-8 z dne 3. 6. 2014 se v tem delu razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V preostalem delu (glede odmere davka na dodano vrednost v zvezi z računi družbe B., d. o. o., št. 5-001-2009, 5-002-2009, 5-003-2009 in 5-004-2009, vsi z dne 1. 12. 2009, in računom družbe A., d. o. o., št. 0013-2008 z dne 17. 9. 2008) se revizija zavrne.

III. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Če davčni zavezanec ne razpolaga s formalno popolnim računom, je že to zadostni razlog za zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV, zato ni treba še dodatno presojati, ali so izpolnjeni tudi ostali pogoji za priznanje pravice do odbitka vstopnega DDV.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe sicer pravilno izhajalo iz materialnopravnih izhodišč glede ugotavljanja subjektivnega elementa, vendar pa svoje presoje, da je v obravnavani zadevi revident vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, ni ustrezno obrazložilo, zato sodbe sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti.