ZOdv člen 11, 17, 30. ZOdvT člen 1, 4. OZ člen 6, 766, 778.
mandatno razmerje - pravično plačilo - profesionalna skrbnost
Odvetnica ne more prevaliti na pooblastitelja breme plačila nagrade in stroškov, za katere meni, da bi ji morali biti v postopku, v katerem je opravila zastopanje, priznani, oz. zahtevati od stranke razliko med nagrado in stroški, ki jih je priznalo sodišče in tistimi, za katere meni sama, da bi ji morali biti odmerjeni. Da bi bilo mogoče katero od opravil, zajetih v poročilu o opravljenih storitvah šteti kot izvensodno svetovanje in zastopanje v smislu 30. člena ZOdvT, tožnica nikoli ni konkretizirano navedla.
ZUKSB je specialen predpis in prav zato je potrebno njegove določbe razlagati restriktivno. Z določbo 29. člena ZUKSB ni izključena uporaba pravil SPZ, temveč le nekaterih drugih, izrecno določenih predpisov. Določba drugega odstavka 29. člena ZUKSB izključuje le tiste omejitve, ki se nanašajo na relativno razmerje pogodbenikov, ne pa na osnovna stvarnopravna pravila.
odpoved dedovanju - sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju - nepreklicnost dedne izjave - napotitev na pravdo
Zapuščinsko sodišče, ki je, kljub sklenjenemu dednoodpovednemu sporazumu, dedinji dalo možnost, da okoliščine, ki njeno dedno pravico utemeljujejo, dokaže v pravdnem postopku, je ravnalo pravilno.
stiki – preživnina – relevantna dejstva – časovne meje pravnomočnosti – spremembe po pravnomočnosti – dokazna ocena – izvedba vseh dokazov
Prvostopenjsko sodišče je ravnalo pravilno, ko je upoštevalo dejansko stanje na dan sojenja 12. januarja 2016. Novo nastalo dejstvo selitve tožnika z družino v novo stanovanjsko hišo maja 2016 presega časovne meje pravnomočnosti prvostopenjske sodbe z 12. januarja 2016.
ODŠKODNINSKO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060201
OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1, 179, 185. ZVCP-1 člen 84. ZPP člen 154, 154/2, 286, 286/1, 286/4.
odškodnina – krivdna odškodninska odgovornost – odškodnina za nepremoženjsko škodo – škodni dogodek – prometna nesreča – postavitev ovir – ovire na kolesarski stezi – stebrički – neprimerno označena ovira – neoznačena ovira – nepričakovana ovira – soprispevek – kolo z motorjem – nepravilno nameščena luč – zaščitna čelada – poškodba glave – zlom lobanje – hematom – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – zmanjšanje življenjske aktivnosti – strah – skaženost – prekluzija navajanja novih dejstev – odgovor na dodatne trditve – stroški pravdnega postopka – kriterij – uspeh po temelju – uspeh po višini
Sodišče prve stopnje je štelo za dokazano, da so bile ovire za tožnika popolnoma nepričakovane, zato upravičeno ni mogel prilagoditi hitrosti tako, da bi se pred stebrički lahko ustavil. Ugotovilo je, da je bila hitrost tožnika ob škodnem dogodku ustrezna, kljub okoliščinam, da je po poti vozil v nočnem času, da je bila tožniku pot neznana (saj se je prvič peljal po njej), in da trditve toženk, da je bil tožnik utrujen, niso dokazane s stopnjo prepričanja. Višje sodišče argumentom sodišča prve stopnje pritrjuje.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je tožnikov soprispevek v višini 10 % podan, ker ni poskrbel, da bi bilo njegovo kolo z motorjem, ko se je odpravil na pot, brezhibno delujoče, saj svetlobni snop ni dosegel razdalje 20-ih metrov.
Zaščitna čelada v času škodnega dogodka za vožnjo kolesa s pomožnim motorjem ni bila zakonsko predpisana. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da tožnikovo ravnanje, da v času škodnega dogodka ni nosil čelade, ni bilo protipravno. Navedlo pa je, da je bilo tako ravnanje nedopustno, saj se je tožnik odpravil na dolgo pot od L. do K. Tožnik je vozil ponoči po cestah in kolesarskih stezah, ki jih ni poznal, tako tudi po tej neosvetljeni kolesarski stezi, in je bilo pričakovati, da bi zaradi lastne varnosti v navedenih okoliščinah uporabljal zaščitno čelado. Če bi tožnik zaščitno čelado uporabljal, škode ne bi utrpel ali pa bi bila manjša, še posebej ob dejstvu, da je tožnik padel tako, da si je poškodoval predvsem glavo. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je tožnik zaradi neskrbnega ravnanja, ker ni nosil čelade, prispeval k nastanku škode v višini 10 %.
spor o pristojnosti – sporazum o krajevni pristojnosti – ugovor krajevne pristojnosti – uveljavljanje ugovora krajevne pristojnosti – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – pravdni postopek, ki sledi izvršilnemu postopku na podlagi verodostojne listine
Ugovor krajevne pristojnosti, ki ni podan že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine oziroma najkasneje v pritožbi zoper to odločitev, temveč šele tekom pravdnega postopka, je prepozen.
zaupanje otrok v vzgojo in varstvo – preživnina – stiki – razpad zunajzakonske skupnosti – dolžnost preživljanja otrok – aktivna legitimacija za tožbo – otroški dodatek – opredelitev otroškega dodatka – določitev preživnine – višina preživnine – zmožnosti preživninskega zavezanca – prestajanje zaporne kazni – simbolična preživnina – stanje ob zaključku glavne obravnave
V pravdi zaradi dodelitve otroka po razpadu zunajzakonske zveze je otrokova mati aktivno legitimirana, da otrokovega očeta toži tudi na plačevanje preživnine.
Vlagatelj je v osmih dneh od vročitve naloga za plačilo takse sodno takso v znesku 20,00 EUR skladno z nalogom tudi plačal. Zato je pritrditi pritožbi, da ni nastopila domneva o umiku, 125.a člen ZZK-1 je nepravilno uporabljen. Le, če bi sodišče z novim nalogom predlagatelja pozvalo, da takso doplača, pa tega ne bi storil, bi lahko skladno z sedmim odstavkom 125.a člena ZZK-1 štelo, da je nastopila domneva umika predloga.
SPZ člen 31, 33, 33/1. ZPP člen 7, 8, 184, 184/1, 184/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 426.
motenje posesti kletnih prostorov - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - prepoved bodočega motenja - pravno varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje - dovoljena samopomoč - protipraven odvzem posesti - podrobnejša opredelitev zahtevka, ki ne predstavlja spremembe tožbe - bistvene kršitve določb postopka - dokazna presoja izpovedb prič in strank
Po tem, ko je ugotovilo, da je imel sporne prostore v posesti tožnik, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da toženec ni izvajal dovoljene samopomoči, saj niso izkazani vsi elementi po 31. členu SPZ ter je bilo ravnanje toženca, s katerim je tožniku odvzel posest, protipravno, prav tako pa ni imelo podlage v zakonu, odločbi državnega organa ali drugem pooblastilu, temelječem na ustrezni pravni podlagi.
spor majhne vrednosti – pavšalni ugovori – nesporna dejstva – trditveno in dokazno breme – zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje stranke
Sodišče prve stopnje je vsled njihove pavšalnosti ugovore tožene stranke pravilno zavrnilo (kar posledično pomeni, da pravno odločilna dejstva med pravdnima strankama sploh niso bila sporna), iz istega razloga pa tudi izvedbo dokaza z zaslišanjem direktorja tožene stranke.
začasna odredba – verjetnost terjatve – zemljiški dolg – zemljiško pismo – imetništvo zemljiškega pisma – razkritje imetništva zemljiškega pisma
Stališču, da je za izkaz pasivne legitimacije nujna predložitev zemljiškega pisma, ni mogoče pritrditi. Kdo je imetnik zemljiškega pisma je poznano ustanovitelju zemljiškega dolga, ki lahko edini dokaže, da ne držijo navedbe o fiktivno ustanovljenem zemljiškem dolgu in o tem, da je zemljiško pismo veljavno prenesel.
Tudi, če je odvetniku dal pooblastilo za zastopanje v celotnem postopku, takšni stroški ne bi bili upravičeni, zaradi takojšnje odklonitve sodelovanja v celotnem postopku. Njegovi potrebni stroški za zastopanje, ki jih lahko zahteva, so v višini nagrade za posamezno opravilo po petem poglavju tretjega dela tarife, to je za enostavno pisanje (obvestilo, da ne daje soglasja k subjektivni razširitvi tožbe).
USTAVNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023473
URS člen 22. KZ člen 244, 244/1. ZKP člen 364, 364/7, 372, 372-1.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic – zakonski znaki kaznivega dejanja – enoosebna gospodarska družba – premoženje pravne osebe – privolitev v zmanjšanje premoženja – zakonito poslovanje pravne osebe – oškodovanje upnikov – edini družbenik – ustaljena sodna praksa Vrhovnega sodišča – enako varstvo pravic – odstop od ustaljene sodne prakse – pisna izdelava sodbe – popravni sklep
Ker je Vrhovno sodišče precendenčno sodišče, morajo zato nižja sodišča zaradi zagotovitve pravne varnosti upoštevati razlagalne razloge v sodbah Vrhovnega sodišča in pri reševanju pravnih vprašanj za enaka dejstva stanja uporabiti enaka pravna pravila.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju - spremenjene razmere - okoliščine, nastale po vložitvi tožbe - razveza zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti
Obveznost plačevanja razlike domske oskrbe je v pogodbi o dosmrtnem preživljanju jasno določena. Ko sta tožnico namestila v dom starejših občanov, bi zato morala toženca poskrbeti za plačilo. Ker tega nista storila, so podane okoliščine, ki utemeljujejo razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju.
ZUKSB je specialen predpis in prav zato je potrebno njegove določbe razlagati restriktivno. Pritožnica zmotno razume določbo 29. člena tega zakona. Navedena določba ne izključuje uporabo določil SPZ, temveč le nekaterih drugih, izrecno določenih predpisov. Kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje določba drugega odstavka navedenega člena zakona izključuje le tiste omejitve, ki se nanašajo na relativno razmerje pogodbenikov, ne pa temeljna stvarnopravna pravila.
zamudna sodba - nesklepčna tožba - poziv stranki na odpravo nesklepčnosti - zavrnilna zamudna sodba - odprava nesklepčnosti
Posebnost zamudne sodbe je v tem, da sodišče resničnosti trditev tožnika o pravno relevantnih dejstvih sploh ne preizkuša (ne izvaja in ne ocenjuje dokazov), saj ta sodba temelji na absolutni (neovrgljivi) domnevi, da tožena stranka s svojo pasivnostjo priznava dejanske navedbe tožnika, na katere ta opira svoj zahtevek. To pravilo v obravnavanem primeru ne pride v poštev, saj tožnik s "popravo" tožbe ni vsebinsko popravil, niti ni dopolnil nobene svoje navedbe, je le še enkrat ponovil vse navedbe, ki jih je navajal že v tožbi. Tožba je ostala nesklepčna, zato je bil tožbeni zahtevek, skladno s tretjim odstavkom 318. člena ZPP pravilno zavrnjen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0084735
OZ člen 13, 349, 356, 364, 365, 366, 369, 369/1, 403, 1012, 1017, 1017/3, 1019, 1019/4, 1034, 1034/2, 1034/3. ZOR člen 379. ZIZ člen 250.
pogodba o finančnem leasingu – poroštvo – zastaranje porokove obveznosti – čas, ki je potreben za zastaranje – terjatve iz gospodarskih pogodb – triletni zastaralni rok – terjatve, ugotovljene pred sodiščem ali drugim pristojnim organom – sporazum o zavarovanju denarne terjatve – zastavna pravica na nepremičnini – neposredno izvršljiv notarski zapis – desetletni zastaralni rok – ugovor zastaranja – pretrganje zastaranja – vložitev tožbe – umik tožbe zaradi sklenitve izvensodne poravnave – sklenitev izvensodne poravnave brez sodelovanja poroka – obseg porokove odgovornosti
Brez porokovega sodelovanja glavna dolžnica, niti kdo drug, porokove obveznosti ne more spreminjati. Porok neodplačno jamči za tujo obveznost, zato je njegova obveznost lahko le taka, kot je opredeljena v poroštveni izjavi, in je ni dopustno širiti; tudi s podaljševanjem roka njene iztožljivosti ne.
Obveznost glavnega dolžnika lahko zastara v drugačnem času kot porokova obveznost. Terjatve do solidarnih dolžnikov lahko zastarajo različno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL0079572
OZ člen 101, 369, 369/1, 369/3, 369/4. ZFPPIPP člen 14, 14/4. ZPPSL člen 45. ZST-1 člen 11, 11/4, 11/5.
zadržanje izpolnitve - končni obračun - predložitev bančne garancije - potek garancijske dobe - razlog za unovčenje bančne garancije - varščina - pretrganje zastaranja - zastaralni rok pri pretrganju - začetek postopka prisilne poravnave - pravnomočnost potrjene prisilne poravnave - standard obrazloženosti odločitve - konkretizacija prerekanj - izpolnitveni rok terjatve, na katero učinkuje potrjena prisilna poravnava - oprostitev plačila sodnih taks - odtujitev dela premoženja
Ker je garancijska doba že potekla, je odpadel razlog za unovčenje bančne garancije, posledično pa tudi za zadrževanje varščine iz naslova neizročitve bančne garancije.
Po določbi četrtega odstavka 369. člena OZ velja, da če je bilo zastaranje pretrgano s priglasitvijo terjatve v stečajnem postopku, začne znova teči od dneva, ko je končan ta postopek. OZ v 369. členu ne ureja usode zastaranja v primeru začetka postopka prisilne poravnave, zato velja splošna določba tretjega odstavka 369. člena OZ, ki določa, da če je bilo zastaranje pretrgano z vložitvijo tožbe ali kakšnega drugega upnikovega dejanja zoper dolžnika pred sodiščem, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev oziroma s priglasitvijo terjatve v kakšnem drugem postopku, začne znova teči od dneva, ko je spor končan ali kako drugače poravnan. Zato je zastaranje po pretrganju začelo teči znova, čas, ki je potekel pred pretrganjem, pa se ni vštel v zastaralni rok, temveč je začel znova teči s pravnomočnostjo potrjene prisilne poravnave in se do začetka tega postopka še ni iztekel.
Stopnja obrazložitve odločitve sodišča prve stopnje je odvisna od konkretizacije prerekanj stranke med postopkom.
Ne drži pritožbena navedba, da zaradi potrjene prisilne poravnave ni mogoče odtujiti dela premoženja zaradi plačila sodnih taks. Pritožnik za tako pritožbeno stališče nima podlage.
ZFPPIPP člen 72, 103, 171. ZPP člen 328. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 6, 11, 11/1, 12, 17, 19, 19/3.
prisilna poravnava – nadomestilo upravitelja za izdelavo poročila o izidu glasovanja ob sprejetju prisilne poravnave – nadomestilo za opravljanje nadzora – nadzor upravitelja – stroški upravitelja – popravni sklep – očitna pisna napaka pri znesku – računske napake
Prvi odstavek 11. člena Pravilnika napotuje na kriterij števila pravočasno prijavljenih terjatev. Upravitelj je po Pravilniku upravičen do odmere nadomestila za sestavo poročila (ednina), kriterij pa je terjatev in ne glasovnica.
Zahtevnost in težavnost postopka je pravni standard, ki ga sodišče napolni glede na okoliščine konkretnega primera. Ker gre za pravni standard in ne matematično enačbo, višje sodišče ne sprejema pritožbenega drobljenja posameznih opravil. Zato je zmotno pritožbeno povezovanje 171. člena ZFPPIPP samo z ugovorom proti vodenju postopka prisilne poravnave iz 72. člena ZFPPIPP oziroma odsotnostjo slednjega.
Pritožnik izpodbija stroške kilometrine dvakratnega prihoda upraviteljice k sodnici. Način komuniciranja med sodiščem in upraviteljem, ki je organ postopka, ni stvar dolžnika. Kljub temu pa je višje sodišče v tem delu poseglo v odločitev sodišča prve stopnje in stroške znižalo. Iz sklepa in upraviteljičine vloge namreč ne izhaja, zakaj so bili ti stroški potrebni v smislu 17. člena Pravilnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0084225
OZ člen 643. ZVPot člen 25b.
pogodba o delu – podjemna pogodba – izračun z izrecnim jamstvom
Za odločitev o višini stroškov popravila vozila, ki jih je dolžna plačati stranka, je pomembno, kakšen je bil v „orientacijsko dogovorjeni ceni“ dogovorjen obseg del, ki jih je bilo treba opraviti zaradi popravila vozila.