dokazovanje – dokaz z izvedencem – založitev predujma za izvedenca – dopolnitev izvedenskega mnenja – nagrada za dopolnitev izvedenskega mnenja – doplačilo predujma
Stranka, ki je predlagala dokaz z izvedencem in založila predujem, ki ne zadošča za kritje stroškov za dopolnitev izvedenskega mnenja, mora plačati tudi stroške dopolnitve. Pri tem ni pomembno, da je dopolnitev zahtevala nasprotna stranka. Gre za en dokazni predlog in izvedbo enega dokaza.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju - spremenjene razmere - okoliščine, nastale po vložitvi tožbe - razveza zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti
Obveznost plačevanja razlike domske oskrbe je v pogodbi o dosmrtnem preživljanju jasno določena. Ko sta tožnico namestila v dom starejših občanov, bi zato morala toženca poskrbeti za plačilo. Ker tega nista storila, so podane okoliščine, ki utemeljujejo razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju.
ZUKSB je specialen predpis in prav zato je potrebno njegove določbe razlagati restriktivno. Pritožnica zmotno razume določbo 29. člena tega zakona. Navedena določba ne izključuje uporabo določil SPZ, temveč le nekaterih drugih, izrecno določenih predpisov. Kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje določba drugega odstavka navedenega člena zakona izključuje le tiste omejitve, ki se nanašajo na relativno razmerje pogodbenikov, ne pa temeljna stvarnopravna pravila.
O oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks na predlog stranke odloči sodišče prve stopnje (in ne upravni organ). Iz predmetnega spisa ni razvidno, da naj bi tožnica v tem postopku dne 23. 3. 2016 (in ne kadarkoli prej ali kasneje) podala predlog za oprostitev plačila sodnih taks, o katerem naj še ne bi bilo odločeno.
končanje postopka brez razdelitve upnikom – ugovor upnika – ugovor proti sklepu o končanju stečajnega postopka – procesna legitimacija – pridobitev procesne legitimacije upnika – prijava terjatve – procesna legitimacija za vložitev ugovora – zavrženje ugovora – stranka stečajnega postopka – stranke glavnega postopka
V stečajnem postopku so stranke postopka le upniki.
Oseba, ki želi prijaviti terjatev, vendar pa tega ne stori, nima statusa stranke stečajnega postopka.
odpoved dedovanju - sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju - nepreklicnost dedne izjave - napotitev na pravdo
Zapuščinsko sodišče, ki je, kljub sklenjenemu dednoodpovednemu sporazumu, dedinji dalo možnost, da okoliščine, ki njeno dedno pravico utemeljujejo, dokaže v pravdnem postopku, je ravnalo pravilno.
Tudi, če je odvetniku dal pooblastilo za zastopanje v celotnem postopku, takšni stroški ne bi bili upravičeni, zaradi takojšnje odklonitve sodelovanja v celotnem postopku. Njegovi potrebni stroški za zastopanje, ki jih lahko zahteva, so v višini nagrade za posamezno opravilo po petem poglavju tretjega dela tarife, to je za enostavno pisanje (obvestilo, da ne daje soglasja k subjektivni razširitvi tožbe).
stiki – preživnina – relevantna dejstva – časovne meje pravnomočnosti – spremembe po pravnomočnosti – dokazna ocena – izvedba vseh dokazov
Prvostopenjsko sodišče je ravnalo pravilno, ko je upoštevalo dejansko stanje na dan sojenja 12. januarja 2016. Novo nastalo dejstvo selitve tožnika z družino v novo stanovanjsko hišo maja 2016 presega časovne meje pravnomočnosti prvostopenjske sodbe z 12. januarja 2016.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 352. člena OZ, po kateri se za zastaranje odškodninske terjatve upošteva triletni subjektivni in petletni objektivni zastaralni rok.
zaupanje otrok v vzgojo in varstvo – preživnina – stiki – razpad zunajzakonske skupnosti – dolžnost preživljanja otrok – aktivna legitimacija za tožbo – otroški dodatek – opredelitev otroškega dodatka – določitev preživnine – višina preživnine – zmožnosti preživninskega zavezanca – prestajanje zaporne kazni – simbolična preživnina – stanje ob zaključku glavne obravnave
V pravdi zaradi dodelitve otroka po razpadu zunajzakonske zveze je otrokova mati aktivno legitimirana, da otrokovega očeta toži tudi na plačevanje preživnine.
ZUKSB je specialen predpis in prav zato je potrebno njegove določbe razlagati restriktivno. Z določbo 29. člena ZUKSB ni izključena uporaba pravil SPZ, temveč le nekaterih drugih, izrecno določenih predpisov. Določba drugega odstavka 29. člena ZUKSB izključuje le tiste omejitve, ki se nanašajo na relativno razmerje pogodbenikov, ne pa na osnovna stvarnopravna pravila.
višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - celostna določitev odškodnine - stroški za zdravljenje - vmesna sodba - primarni zahtevek - podrejeni zahtevek - zahteva za povrnitev stroškov postopka
Neutemeljena je pritožbena graja, da je odmerjeni znesek previsok zato, ker je tožnik glavnino telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem prestal zaradi natega vratne muskulature na vratu in hrbtu, glede na odmerjeno odškodnino 2.200,00 EUR v delni sodbi sodišča prve stopnje, z dne 22. 10. 2013, pa ni mogoče, da bi odškodnina za nateg vratne muskulature na vratu in hrbtu znašala le 800,00 EUR. Primernosti odškodnine za utrpelo nematerialno škodo namreč ni mogoče presojati z vidika strogega matematičnega izračuna, ampak jo je potrebno določiti celostno, kot primerno satisfakcijo tistemu, ki jo je utrpel.
SPZ člen 31, 33, 33/1. ZPP člen 7, 8, 184, 184/1, 184/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 426.
motenje posesti kletnih prostorov - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - prepoved bodočega motenja - pravno varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje - dovoljena samopomoč - protipraven odvzem posesti - podrobnejša opredelitev zahtevka, ki ne predstavlja spremembe tožbe - bistvene kršitve določb postopka - dokazna presoja izpovedb prič in strank
Po tem, ko je ugotovilo, da je imel sporne prostore v posesti tožnik, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da toženec ni izvajal dovoljene samopomoči, saj niso izkazani vsi elementi po 31. členu SPZ ter je bilo ravnanje toženca, s katerim je tožniku odvzel posest, protipravno, prav tako pa ni imelo podlage v zakonu, odločbi državnega organa ali drugem pooblastilu, temelječem na ustrezni pravni podlagi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0084735
OZ člen 13, 349, 356, 364, 365, 366, 369, 369/1, 403, 1012, 1017, 1017/3, 1019, 1019/4, 1034, 1034/2, 1034/3. ZOR člen 379. ZIZ člen 250.
pogodba o finančnem leasingu – poroštvo – zastaranje porokove obveznosti – čas, ki je potreben za zastaranje – terjatve iz gospodarskih pogodb – triletni zastaralni rok – terjatve, ugotovljene pred sodiščem ali drugim pristojnim organom – sporazum o zavarovanju denarne terjatve – zastavna pravica na nepremičnini – neposredno izvršljiv notarski zapis – desetletni zastaralni rok – ugovor zastaranja – pretrganje zastaranja – vložitev tožbe – umik tožbe zaradi sklenitve izvensodne poravnave – sklenitev izvensodne poravnave brez sodelovanja poroka – obseg porokove odgovornosti
Brez porokovega sodelovanja glavna dolžnica, niti kdo drug, porokove obveznosti ne more spreminjati. Porok neodplačno jamči za tujo obveznost, zato je njegova obveznost lahko le taka, kot je opredeljena v poroštveni izjavi, in je ni dopustno širiti; tudi s podaljševanjem roka njene iztožljivosti ne.
Obveznost glavnega dolžnika lahko zastara v drugačnem času kot porokova obveznost. Terjatve do solidarnih dolžnikov lahko zastarajo različno.
vročanje sodnih pisanj – vročitev s fikcijo – nastop fikcije vročitve
Fikcija vročitve nastopi že s potekom roka, v katerem ima naslovnik pisanje možnost dvigniti, in ne šele takrat, ko vročevalec pusti pisanje v predalčniku.
Življenjski standard otrok, ki se je vzpostavil v družinskem sobivanju, se zgolj zaradi razveze staršev ne sme spremeniti, razen če bi bila to posledica znižanja življenjskega standarda (enega ali obeh) staršev ali, povedano drugače, če ohranjanje tega standarda onemogočajo preživninske zmožnosti preživljavcev.
spor o pristojnosti – sporazum o krajevni pristojnosti – ugovor krajevne pristojnosti – uveljavljanje ugovora krajevne pristojnosti – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – pravdni postopek, ki sledi izvršilnemu postopku na podlagi verodostojne listine
Ugovor krajevne pristojnosti, ki ni podan že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine oziroma najkasneje v pritožbi zoper to odločitev, temveč šele tekom pravdnega postopka, je prepozen.
priposestvovanje – smrt stranke med pravdo – pravno nasledstvo – sprememba tožbe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za priposestvovanje A. A., EMŠO 000, v izreku pa je ugotovilo, da je lastnik predmetnih nepremičnin A. M. A, EMŠO 111, torej druga oseba kot je navedena v sintezi obrazložitve. Izrek sodbe evidentno nasprotuje razlogom sodbe, podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje opisanega nasprotja ni obrazložilo.