preživljanje mladoletnega otroka – izjava o očetovstvu – predhodno vprašanje – prekinitev postopka zaradi izpodbijanja očetovstva
Dokler se s pravnomočno odločbo ne ugotovi drugače, velja toženec, ki je kot oče mld. tožnika vpisan v rojstno matično knjigo, za očeta mld. A. To pomeni, da ga je dolžan preživljati, skrbeti za njegovo življenje in zdravje in ga vzgajati. Dokler velja toženec za očeta mladoletnega A., mora zato sodišče odločiti o otrokovi dodelitvi v varstvo, vzgojo in preživljanje ter o stikih ne glede na to, da je tožnik vložil tožbo, s katero izpodbija veljavnost izjave o priznanju očetovstva.
Izvršba je bila predlagana in dovoljena na podlagi sodne poravnave, s katero se je dolžnik zavezal upnici v treh mesecih plačati 91.000,00 EUR in zato ne gre za situacijo, obravnavano v sklepu VSL I Ip 1446/2009, v katerem je šlo za prodajo solastne nepremičnine z razdelitvijo kupnine med solastnike, zato ni mogoče pritrditi dolžniku, da upnica ne more kupiti dolžnikovega solastninskega deleža.
USTAVNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023473
URS člen 22. KZ člen 244, 244/1. ZKP člen 364, 364/7, 372, 372-1.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic – zakonski znaki kaznivega dejanja – enoosebna gospodarska družba – premoženje pravne osebe – privolitev v zmanjšanje premoženja – zakonito poslovanje pravne osebe – oškodovanje upnikov – edini družbenik – ustaljena sodna praksa Vrhovnega sodišča – enako varstvo pravic – odstop od ustaljene sodne prakse – pisna izdelava sodbe – popravni sklep
Ker je Vrhovno sodišče precendenčno sodišče, morajo zato nižja sodišča zaradi zagotovitve pravne varnosti upoštevati razlagalne razloge v sodbah Vrhovnega sodišča in pri reševanju pravnih vprašanj za enaka dejstva stanja uporabiti enaka pravna pravila.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0084735
OZ člen 13, 349, 356, 364, 365, 366, 369, 369/1, 403, 1012, 1017, 1017/3, 1019, 1019/4, 1034, 1034/2, 1034/3. ZOR člen 379. ZIZ člen 250.
pogodba o finančnem leasingu – poroštvo – zastaranje porokove obveznosti – čas, ki je potreben za zastaranje – terjatve iz gospodarskih pogodb – triletni zastaralni rok – terjatve, ugotovljene pred sodiščem ali drugim pristojnim organom – sporazum o zavarovanju denarne terjatve – zastavna pravica na nepremičnini – neposredno izvršljiv notarski zapis – desetletni zastaralni rok – ugovor zastaranja – pretrganje zastaranja – vložitev tožbe – umik tožbe zaradi sklenitve izvensodne poravnave – sklenitev izvensodne poravnave brez sodelovanja poroka – obseg porokove odgovornosti
Brez porokovega sodelovanja glavna dolžnica, niti kdo drug, porokove obveznosti ne more spreminjati. Porok neodplačno jamči za tujo obveznost, zato je njegova obveznost lahko le taka, kot je opredeljena v poroštveni izjavi, in je ni dopustno širiti; tudi s podaljševanjem roka njene iztožljivosti ne.
Obveznost glavnega dolžnika lahko zastara v drugačnem času kot porokova obveznost. Terjatve do solidarnih dolžnikov lahko zastarajo različno.
višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - celostna določitev odškodnine - stroški za zdravljenje - vmesna sodba - primarni zahtevek - podrejeni zahtevek - zahteva za povrnitev stroškov postopka
Neutemeljena je pritožbena graja, da je odmerjeni znesek previsok zato, ker je tožnik glavnino telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem prestal zaradi natega vratne muskulature na vratu in hrbtu, glede na odmerjeno odškodnino 2.200,00 EUR v delni sodbi sodišča prve stopnje, z dne 22. 10. 2013, pa ni mogoče, da bi odškodnina za nateg vratne muskulature na vratu in hrbtu znašala le 800,00 EUR. Primernosti odškodnine za utrpelo nematerialno škodo namreč ni mogoče presojati z vidika strogega matematičnega izračuna, ampak jo je potrebno določiti celostno, kot primerno satisfakcijo tistemu, ki jo je utrpel.
začasna odredba – verjetnost terjatve – zemljiški dolg – zemljiško pismo – imetništvo zemljiškega pisma – razkritje imetništva zemljiškega pisma
Stališču, da je za izkaz pasivne legitimacije nujna predložitev zemljiškega pisma, ni mogoče pritrditi. Kdo je imetnik zemljiškega pisma je poznano ustanovitelju zemljiškega dolga, ki lahko edini dokaže, da ne držijo navedbe o fiktivno ustanovljenem zemljiškem dolgu in o tem, da je zemljiško pismo veljavno prenesel.
Vlagatelj je v osmih dneh od vročitve naloga za plačilo takse sodno takso v znesku 20,00 EUR skladno z nalogom tudi plačal. Zato je pritrditi pritožbi, da ni nastopila domneva o umiku, 125.a člen ZZK-1 je nepravilno uporabljen. Le, če bi sodišče z novim nalogom predlagatelja pozvalo, da takso doplača, pa tega ne bi storil, bi lahko skladno z sedmim odstavkom 125.a člena ZZK-1 štelo, da je nastopila domneva umika predloga.
ZUKSB je specialen predpis in prav zato je potrebno njegove določbe razlagati restriktivno. Pritožnica zmotno razume določbo 29. člena tega zakona. Navedena določba ne izključuje uporabo določil SPZ, temveč le nekaterih drugih, izrecno določenih predpisov. Kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje določba drugega odstavka navedenega člena zakona izključuje le tiste omejitve, ki se nanašajo na relativno razmerje pogodbenikov, ne pa temeljna stvarnopravna pravila.
SPZ člen 31, 33, 33/1. ZPP člen 7, 8, 184, 184/1, 184/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 426.
motenje posesti kletnih prostorov - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - prepoved bodočega motenja - pravno varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje - dovoljena samopomoč - protipraven odvzem posesti - podrobnejša opredelitev zahtevka, ki ne predstavlja spremembe tožbe - bistvene kršitve določb postopka - dokazna presoja izpovedb prič in strank
Po tem, ko je ugotovilo, da je imel sporne prostore v posesti tožnik, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da toženec ni izvajal dovoljene samopomoči, saj niso izkazani vsi elementi po 31. členu SPZ ter je bilo ravnanje toženca, s katerim je tožniku odvzel posest, protipravno, prav tako pa ni imelo podlage v zakonu, odločbi državnega organa ali drugem pooblastilu, temelječem na ustrezni pravni podlagi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0084225
OZ člen 643. ZVPot člen 25b.
pogodba o delu – podjemna pogodba – izračun z izrecnim jamstvom
Za odločitev o višini stroškov popravila vozila, ki jih je dolžna plačati stranka, je pomembno, kakšen je bil v „orientacijsko dogovorjeni ceni“ dogovorjen obseg del, ki jih je bilo treba opraviti zaradi popravila vozila.
dokazovanje – dokaz z izvedencem – založitev predujma za izvedenca – dopolnitev izvedenskega mnenja – nagrada za dopolnitev izvedenskega mnenja – doplačilo predujma
Stranka, ki je predlagala dokaz z izvedencem in založila predujem, ki ne zadošča za kritje stroškov za dopolnitev izvedenskega mnenja, mora plačati tudi stroške dopolnitve. Pri tem ni pomembno, da je dopolnitev zahtevala nasprotna stranka. Gre za en dokazni predlog in izvedbo enega dokaza.
DRUŽINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082275
URS člen 54. ZZZDR člen 123. ZPP člen 8, 215, 227, 227/5, 339, 339/2, 339/2-14.
pravice in dolžnosti staršev – dolžnost preživljanja – nerazumljiv izrek – potni stroški – dohodki preživninskega zavezanca – nepredložitev listine – pravilo o dokaznem bremenu
Pravdni stranki sta kljub vloženima tožbi in nasprotni tožbi še dobro leto živeli skupaj, vendar to ne pomeni, da preživninske obveznosti ni mogoče določiti prej, kot na dan razpada dejanske skupnosti. Preživninska obveznost se lahko zahteva od dne, ko je vložena (nasprotna) tožba. Je pa res, da mora sodišče v takem primeru ugotoviti, koliko sta do razpada dejanske skupnosti starša prispevala za preživljanje skupnih otrok, nato pa preživninsko breme za tistega, ki mu je preživnina naložena v plačilo, v tem obdobju zmanjšati za že plačani del njegove obveznosti.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 352. člena OZ, po kateri se za zastaranje odškodninske terjatve upošteva triletni subjektivni in petletni objektivni zastaralni rok.
vročanje sodnih pisanj – vročitev s fikcijo – nastop fikcije vročitve
Fikcija vročitve nastopi že s potekom roka, v katerem ima naslovnik pisanje možnost dvigniti, in ne šele takrat, ko vročevalec pusti pisanje v predalčniku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0082261
ZPP člen 454, 454/2. OZ člen 239.
spor majhne vrednosti – izdaja sodbe brez razpisa naroka – zahteva za izvedbo naroka – dokazni predlog – neizvedba naroka – trditveno in dokazno breme – neizpolnjevanje pogodbene obveznosti
Zahteva za opravo naroka v sporu majhne vrednosti mora biti izrecno podana. Če stranka v vlogah podaja zgolj dokazne predloge za izvedbo dokazov, ki se izvajajo ustno (zaslišanje strank in prič), se to ne šteje za zahtevo za opravo naroka.
Z izvedbo dokazov ni mogoče dopolnjevati ali nadomeščati strankinih pomanjkljivih trditev. Vsa relevantna dejstva, na katera opira svoje ugovore, mora najprej zatrditi, da jih lahko v dokaznem postopku s predlaganimi dokazi tudi dokazuje.
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je malo verjetno, da bi iz lastnega zaznavanja priče vedele relevantno povedati o razlogih za neizrabo tožničinega dopusta, zaradi česar zaslišanje teh prič ne more biti primeren dokaz za dokazovanje tega, kar je določno navajala tožena stranka na prvem naroku, pomeni vnaprejšnjo dokazno oceno. Vnaprejšnja dokazna ocena ni dovoljena. (Neizvedeni) dokazi, ki jih je predlagala tožena stranka, bi lahko privedli do drugačne rešitve spora. Nepravilna je ugotovitev, da lahko na vprašanja v zvezi s prizadevanjem tožnice, da bi ji direktorica tožene stranke omogočila izrabo letnega dopusta, odgovorita le tožnica in direktorica tožene stranke, saj ZPP ne vsebuje dokaznih pravil, ki bi predpisovala vrste mogočih dokaznih sredstev za dokazovanje posameznih dejstev. Šele po zaslišanju predlaganih prič bo sodišče prve stopnje lahko dokazno ocenilo izpovedi prič in strank. Ker je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog z zaslišanjem predlaganih prič, je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Določilo 83. člena OZ je moč uporabiti le v primeru razlage nejasnega pogodbenega določila, za kar pa v obravnavanem primeru, ko zavarovalna polica jasno določa trajanje zavarovalne pogodbe za nedoločen čas (permanentno), ne gre.
Ker je okoliščina odjave vozila iz prometa, na kar se sklicuje toženka, nastala v njeni pogodbeni sferi, mora slednja, če se želi izogniti plačilu preostalih obrokov premije, to sporočiti tožnici. Ni dolžnost zavarovalnice, da spremlja podatke, ki jih mora zagotoviti toženka.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053523
ZIZ člen 1, 1/1, 17, 55, 55/1, 55/1-8, 238, 238/1. OZ člen 311, 311/1.
pobot v izvršilnem postopku - pogoji za pobot - materialnopravni pobot - sporna terjatev - likvidnost terjatve - izvršilni naslov - oblikovalna sodba - dolžnost izjave volje - prodajna pogodba del izreka sodbe
S pravnomočnostjo sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 1018/2011 z dne 10. 12. 2012 je bila sklenjena prodajna pogodba z vsebino kot je povzeta v točko I. izreka, kar pa ne pomeni, da je bilo s tem odločeno tudi o obveznostih, ki izhajajo iz te prodajne pogodbe in da je vsebina pogodbe postala neposredno izvršljiva. Ker točka I. izreka sodbe tako ne vsebuje odločitve, s katero bi bilo upnikoma naloženo, naj dolžniku plačata kupnino v znesku 20.023,22 EUR, dolžnik na njeni podlagi tudi ne more predlagati izvršilnega postopka, zato v tem delu ni mogoče govoriti o izvršilnem naslovu v smislu 17. člena ZIZ. Pritožba je torej tudi v tem delu neutemeljena.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – premoženjsko stanje stranke – preverjanje premoženjskega stanja
Postopek glede plačila sodnih taks ni kontradiktorni postopek in ima sodišče pooblastilo, da sámo preveri podatke o premoženjskem stanju prosilca.
Vprašanje utemeljenosti ali neutemeljenosti tožbenega zahtevka (in znotraj tega utemeljenost posameznih očitkov, naslovljenih na nasprotno stranko, tj. koliko škode je tožnica utrpela, koliko je na izgubi ipd.) na dolžnost plačila sodnih taks popolnoma nič ne vpliva.