Vlagatelj je v osmih dneh od vročitve naloga za plačilo takse sodno takso v znesku 20,00 EUR skladno z nalogom tudi plačal. Zato je pritrditi pritožbi, da ni nastopila domneva o umiku, 125.a člen ZZK-1 je nepravilno uporabljen. Le, če bi sodišče z novim nalogom predlagatelja pozvalo, da takso doplača, pa tega ne bi storil, bi lahko skladno z sedmim odstavkom 125.a člena ZZK-1 štelo, da je nastopila domneva umika predloga.
končanje postopka brez razdelitve upnikom – ugovor upnika – ugovor proti sklepu o končanju stečajnega postopka – procesna legitimacija – pridobitev procesne legitimacije upnika – prijava terjatve – procesna legitimacija za vložitev ugovora – zavrženje ugovora – stranka stečajnega postopka – stranke glavnega postopka
V stečajnem postopku so stranke postopka le upniki.
Oseba, ki želi prijaviti terjatev, vendar pa tega ne stori, nima statusa stranke stečajnega postopka.
zahteva za preiskavo – dokazni standard – materialni preizkus zahteve za preiskavo – utemeljen sum – dokazi k zahtevi za preiskavo – podlaga za presojo utemeljenega suma
Zasebni tožilec mora že k zahtevi za opravo preiskave predložiti dokazno gradivo, ki bo po zaslišanju osumljencev dejstvena podlaga za presojo obstoja (ne)utemeljenega suma, ne pa da bi moralo sodišče, predno odloči o zahtevi, zaslišati še zasebnega tožilca.
odpoved dedovanju - sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju - nepreklicnost dedne izjave - napotitev na pravdo
Zapuščinsko sodišče, ki je, kljub sklenjenemu dednoodpovednemu sporazumu, dedinji dalo možnost, da okoliščine, ki njeno dedno pravico utemeljujejo, dokaže v pravdnem postopku, je ravnalo pravilno.
Izvršba je bila predlagana in dovoljena na podlagi sodne poravnave, s katero se je dolžnik zavezal upnici v treh mesecih plačati 91.000,00 EUR in zato ne gre za situacijo, obravnavano v sklepu VSL I Ip 1446/2009, v katerem je šlo za prodajo solastne nepremičnine z razdelitvijo kupnine med solastnike, zato ni mogoče pritrditi dolžniku, da upnica ne more kupiti dolžnikovega solastninskega deleža.
višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - celostna določitev odškodnine - stroški za zdravljenje - vmesna sodba - primarni zahtevek - podrejeni zahtevek - zahteva za povrnitev stroškov postopka
Neutemeljena je pritožbena graja, da je odmerjeni znesek previsok zato, ker je tožnik glavnino telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem prestal zaradi natega vratne muskulature na vratu in hrbtu, glede na odmerjeno odškodnino 2.200,00 EUR v delni sodbi sodišča prve stopnje, z dne 22. 10. 2013, pa ni mogoče, da bi odškodnina za nateg vratne muskulature na vratu in hrbtu znašala le 800,00 EUR. Primernosti odškodnine za utrpelo nematerialno škodo namreč ni mogoče presojati z vidika strogega matematičnega izračuna, ampak jo je potrebno določiti celostno, kot primerno satisfakcijo tistemu, ki jo je utrpel.
V tretjem odstavku 53. člena ZZK-1 je jasno določeno, da se zadnji dan roka iz drugega odstavka vpiše pri vpisu predznamovane pravice v zemljiško knjigo.
zamudna sodba - nesklepčna tožba - poziv stranki na odpravo nesklepčnosti - zavrnilna zamudna sodba - odprava nesklepčnosti
Posebnost zamudne sodbe je v tem, da sodišče resničnosti trditev tožnika o pravno relevantnih dejstvih sploh ne preizkuša (ne izvaja in ne ocenjuje dokazov), saj ta sodba temelji na absolutni (neovrgljivi) domnevi, da tožena stranka s svojo pasivnostjo priznava dejanske navedbe tožnika, na katere ta opira svoj zahtevek. To pravilo v obravnavanem primeru ne pride v poštev, saj tožnik s "popravo" tožbe ni vsebinsko popravil, niti ni dopolnil nobene svoje navedbe, je le še enkrat ponovil vse navedbe, ki jih je navajal že v tožbi. Tožba je ostala nesklepčna, zato je bil tožbeni zahtevek, skladno s tretjim odstavkom 318. člena ZPP pravilno zavrnjen.
O oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks na predlog stranke odloči sodišče prve stopnje (in ne upravni organ). Iz predmetnega spisa ni razvidno, da naj bi tožnica v tem postopku dne 23. 3. 2016 (in ne kadarkoli prej ali kasneje) podala predlog za oprostitev plačila sodnih taks, o katerem naj še ne bi bilo odločeno.
vročanje sodnih pisanj – vročitev s fikcijo – nastop fikcije vročitve
Fikcija vročitve nastopi že s potekom roka, v katerem ima naslovnik pisanje možnost dvigniti, in ne šele takrat, ko vročevalec pusti pisanje v predalčniku.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 352. člena OZ, po kateri se za zastaranje odškodninske terjatve upošteva triletni subjektivni in petletni objektivni zastaralni rok.
ZAVAROVANJE TERJATEV – DRUŽINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0084721
Konvencija o otrokovih pravicah člen 8, 9. URS člen 54, 54/1. ZZZDR člen 4, 102. OZ člen 134.
pravice in dolžnosti staršev – pobegli otrok – začasna odredba staršev za izročitev (vrnitev) otroka – pravica do družinskega življenja – pravica staršev do skupnega življenja z otrokom – kršitev osebnostne pravice – zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic
Po naravi stvari same – zaradi najtesnejšega odnosa med roditeljema in otrokom – je otrok deležen največjega obsega koristi praviloma v družinskem krogu svojih staršev. Zaradi navedene narave navezanosti staršev z otroki, živi otrok praviloma s starši, ki jim je zato priznana tudi pravica do skupnega življenja z otrokom. Otroka je mogoče ločiti od staršev proti njihovi volji le, če to zahteva otrokova korist, oziroma če starša ne živita skupaj.
Pravice družinskega značaja, ki niso materialne, so po svoji naravi osebnostne pravice staršev in otrok. Določilo 134. člena OZ omogoča odreditev prenehanja dejanja, s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica ter preprečitev takega dejanja ali odstranitev posledic.
preživljanje mladoletnega otroka – izjava o očetovstvu – predhodno vprašanje – prekinitev postopka zaradi izpodbijanja očetovstva
Dokler se s pravnomočno odločbo ne ugotovi drugače, velja toženec, ki je kot oče mld. tožnika vpisan v rojstno matično knjigo, za očeta mld. A. To pomeni, da ga je dolžan preživljati, skrbeti za njegovo življenje in zdravje in ga vzgajati. Dokler velja toženec za očeta mladoletnega A., mora zato sodišče odločiti o otrokovi dodelitvi v varstvo, vzgojo in preživljanje ter o stikih ne glede na to, da je tožnik vložil tožbo, s katero izpodbija veljavnost izjave o priznanju očetovstva.
spor o pristojnosti – sporazum o krajevni pristojnosti – ugovor krajevne pristojnosti – uveljavljanje ugovora krajevne pristojnosti – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – pravdni postopek, ki sledi izvršilnemu postopku na podlagi verodostojne listine
Ugovor krajevne pristojnosti, ki ni podan že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine oziroma najkasneje v pritožbi zoper to odločitev, temveč šele tekom pravdnega postopka, je prepozen.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053523
ZIZ člen 1, 1/1, 17, 55, 55/1, 55/1-8, 238, 238/1. OZ člen 311, 311/1.
pobot v izvršilnem postopku - pogoji za pobot - materialnopravni pobot - sporna terjatev - likvidnost terjatve - izvršilni naslov - oblikovalna sodba - dolžnost izjave volje - prodajna pogodba del izreka sodbe
S pravnomočnostjo sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 1018/2011 z dne 10. 12. 2012 je bila sklenjena prodajna pogodba z vsebino kot je povzeta v točko I. izreka, kar pa ne pomeni, da je bilo s tem odločeno tudi o obveznostih, ki izhajajo iz te prodajne pogodbe in da je vsebina pogodbe postala neposredno izvršljiva. Ker točka I. izreka sodbe tako ne vsebuje odločitve, s katero bi bilo upnikoma naloženo, naj dolžniku plačata kupnino v znesku 20.023,22 EUR, dolžnik na njeni podlagi tudi ne more predlagati izvršilnega postopka, zato v tem delu ni mogoče govoriti o izvršilnem naslovu v smislu 17. člena ZIZ. Pritožba je torej tudi v tem delu neutemeljena.
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je malo verjetno, da bi iz lastnega zaznavanja priče vedele relevantno povedati o razlogih za neizrabo tožničinega dopusta, zaradi česar zaslišanje teh prič ne more biti primeren dokaz za dokazovanje tega, kar je določno navajala tožena stranka na prvem naroku, pomeni vnaprejšnjo dokazno oceno. Vnaprejšnja dokazna ocena ni dovoljena. (Neizvedeni) dokazi, ki jih je predlagala tožena stranka, bi lahko privedli do drugačne rešitve spora. Nepravilna je ugotovitev, da lahko na vprašanja v zvezi s prizadevanjem tožnice, da bi ji direktorica tožene stranke omogočila izrabo letnega dopusta, odgovorita le tožnica in direktorica tožene stranke, saj ZPP ne vsebuje dokaznih pravil, ki bi predpisovala vrste mogočih dokaznih sredstev za dokazovanje posameznih dejstev. Šele po zaslišanju predlaganih prič bo sodišče prve stopnje lahko dokazno ocenilo izpovedi prič in strank. Ker je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog z zaslišanjem predlaganih prič, je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0082246
ZPP člen 243, 285, 453. OZ člen 965. ZOZP člen 2a.
zavrnitev dokaznega predloga – izvedenec – neprimeren dokaz – pravno vprašanje – vzročna zveza – prometna nesreča – materialno procesno vodstvo – nedopusten pritožbeni razlog – zavarovalna pogodba – direktna tožba – uporabnik motornega vozila
Pri ugotavljanju vzroka za obravnavano nezgodo in odgovornosti zanjo gre za pravna vprašanja, na katera mora odgovoriti sodišče in ne izvedenec cestnoprometne stroke, zato je bil ta dokaz očitno neprimeren in nepotreben.
Z zavarovanjem lastnika prometnega sredstva proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam, so krite tudi škode, ki jih povzročijo osebe, ki po volji lastnika sodelujejo pri uporabi prometnega sredstva. Potemtakem ni pomembno, kako je bilo ime voznici, ki je bila udeležena v trčenju s tožnico.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL0072533
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-2. ZPP člen 441, 441/1. ZIZ člen 43, 62, 62/2.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - umik predloga za izvršbo - umik tožbe - začetek pravde - nastanek dolžnosti plačila sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - izvršilni postopek - pravdni postopek - izvršba na podlagi verodostojne listine
Pravdni postopek je bil vzpostavljen že z vložitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi. Umika predloga, ki je bil dan po vložitvi ugovora, zato ni več mogoče presojati po 43. členu ZIZ, temveč ga je potrebno obravnavati kot umik tožbe, o katerem bo odločalo sodišče v pravdnem postopku.
URS člen 26. SPZ člen 11. ZIZ člen 45, 45/5. ZZK-1 člen 5, 10, 10/2, 86, 86/1, 87, 87/2, 88, 124, 150, 170, 170/2.
zaznamba izvršbe - načelo formalnosti - vezanost na stanje vpisov - ovira za vpis - napaka sodišča
Ker sodišče v zemljiškoknjižnih postopkih v skladu z načelom formalnosti po 124. členu ZZK-1, odloča na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi, drugi dolžnik pa po podatkih zemljiške knjige ni (več) lastnik predmetne nepremičnine, je tako podana ovira iz 150. člena ZZK-1 in sodišče zaznambe izvršbe (in vknjižbe hipoteke) ne more (ne sme) opraviti, sploh pa ne z učinkom za nazaj, kot to uveljavlja pritožba, saj bi z učinkom za nazaj bilo kršeno načelo zaupanja v zemljiško knjigo in tudi načelo vrstnega reda.