Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 352. člena OZ, po kateri se za zastaranje odškodninske terjatve upošteva triletni subjektivni in petletni objektivni zastaralni rok.
spor o pristojnosti – sporazum o krajevni pristojnosti – ugovor krajevne pristojnosti – uveljavljanje ugovora krajevne pristojnosti – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – pravdni postopek, ki sledi izvršilnemu postopku na podlagi verodostojne listine
Ugovor krajevne pristojnosti, ki ni podan že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine oziroma najkasneje v pritožbi zoper to odločitev, temveč šele tekom pravdnega postopka, je prepozen.
zamudna sodba - nesklepčna tožba - poziv stranki na odpravo nesklepčnosti - zavrnilna zamudna sodba - odprava nesklepčnosti
Posebnost zamudne sodbe je v tem, da sodišče resničnosti trditev tožnika o pravno relevantnih dejstvih sploh ne preizkuša (ne izvaja in ne ocenjuje dokazov), saj ta sodba temelji na absolutni (neovrgljivi) domnevi, da tožena stranka s svojo pasivnostjo priznava dejanske navedbe tožnika, na katere ta opira svoj zahtevek. To pravilo v obravnavanem primeru ne pride v poštev, saj tožnik s "popravo" tožbe ni vsebinsko popravil, niti ni dopolnil nobene svoje navedbe, je le še enkrat ponovil vse navedbe, ki jih je navajal že v tožbi. Tožba je ostala nesklepčna, zato je bil tožbeni zahtevek, skladno s tretjim odstavkom 318. člena ZPP pravilno zavrnjen.
ZAVAROVANJE TERJATEV – DRUŽINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0084721
Konvencija o otrokovih pravicah člen 8, 9. URS člen 54, 54/1. ZZZDR člen 4, 102. OZ člen 134.
pravice in dolžnosti staršev – pobegli otrok – začasna odredba staršev za izročitev (vrnitev) otroka – pravica do družinskega življenja – pravica staršev do skupnega življenja z otrokom – kršitev osebnostne pravice – zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic
Po naravi stvari same – zaradi najtesnejšega odnosa med roditeljema in otrokom – je otrok deležen največjega obsega koristi praviloma v družinskem krogu svojih staršev. Zaradi navedene narave navezanosti staršev z otroki, živi otrok praviloma s starši, ki jim je zato priznana tudi pravica do skupnega življenja z otrokom. Otroka je mogoče ločiti od staršev proti njihovi volji le, če to zahteva otrokova korist, oziroma če starša ne živita skupaj.
Pravice družinskega značaja, ki niso materialne, so po svoji naravi osebnostne pravice staršev in otrok. Določilo 134. člena OZ omogoča odreditev prenehanja dejanja, s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica ter preprečitev takega dejanja ali odstranitev posledic.
dokazovanje – dokaz z izvedencem – založitev predujma za izvedenca – dopolnitev izvedenskega mnenja – nagrada za dopolnitev izvedenskega mnenja – doplačilo predujma
Stranka, ki je predlagala dokaz z izvedencem in založila predujem, ki ne zadošča za kritje stroškov za dopolnitev izvedenskega mnenja, mora plačati tudi stroške dopolnitve. Pri tem ni pomembno, da je dopolnitev zahtevala nasprotna stranka. Gre za en dokazni predlog in izvedbo enega dokaza.
ZUKSB je specialen predpis in prav zato je potrebno njegove določbe razlagati restriktivno. Pritožnica zmotno razume določbo 29. člena tega zakona. Navedena določba ne izključuje uporabo določil SPZ, temveč le nekaterih drugih, izrecno določenih predpisov. Kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje določba drugega odstavka navedenega člena zakona izključuje le tiste omejitve, ki se nanašajo na relativno razmerje pogodbenikov, ne pa temeljna stvarnopravna pravila.
DRUŽINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082275
URS člen 54. ZZZDR člen 123. ZPP člen 8, 215, 227, 227/5, 339, 339/2, 339/2-14.
pravice in dolžnosti staršev – dolžnost preživljanja – nerazumljiv izrek – potni stroški – dohodki preživninskega zavezanca – nepredložitev listine – pravilo o dokaznem bremenu
Pravdni stranki sta kljub vloženima tožbi in nasprotni tožbi še dobro leto živeli skupaj, vendar to ne pomeni, da preživninske obveznosti ni mogoče določiti prej, kot na dan razpada dejanske skupnosti. Preživninska obveznost se lahko zahteva od dne, ko je vložena (nasprotna) tožba. Je pa res, da mora sodišče v takem primeru ugotoviti, koliko sta do razpada dejanske skupnosti starša prispevala za preživljanje skupnih otrok, nato pa preživninsko breme za tistega, ki mu je preživnina naložena v plačilo, v tem obdobju zmanjšati za že plačani del njegove obveznosti.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju - spremenjene razmere - okoliščine, nastale po vložitvi tožbe - razveza zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti
Obveznost plačevanja razlike domske oskrbe je v pogodbi o dosmrtnem preživljanju jasno določena. Ko sta tožnico namestila v dom starejših občanov, bi zato morala toženca poskrbeti za plačilo. Ker tega nista storila, so podane okoliščine, ki utemeljujejo razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju.
Vlagatelj je v osmih dneh od vročitve naloga za plačilo takse sodno takso v znesku 20,00 EUR skladno z nalogom tudi plačal. Zato je pritrditi pritožbi, da ni nastopila domneva o umiku, 125.a člen ZZK-1 je nepravilno uporabljen. Le, če bi sodišče z novim nalogom predlagatelja pozvalo, da takso doplača, pa tega ne bi storil, bi lahko skladno z sedmim odstavkom 125.a člena ZZK-1 štelo, da je nastopila domneva umika predloga.
priposestvovanje – smrt stranke med pravdo – pravno nasledstvo – sprememba tožbe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za priposestvovanje A. A., EMŠO 000, v izreku pa je ugotovilo, da je lastnik predmetnih nepremičnin A. M. A, EMŠO 111, torej druga oseba kot je navedena v sintezi obrazložitve. Izrek sodbe evidentno nasprotuje razlogom sodbe, podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje opisanega nasprotja ni obrazložilo.
SPZ člen 31, 33, 33/1. ZPP člen 7, 8, 184, 184/1, 184/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 426.
motenje posesti kletnih prostorov - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - prepoved bodočega motenja - pravno varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje - dovoljena samopomoč - protipraven odvzem posesti - podrobnejša opredelitev zahtevka, ki ne predstavlja spremembe tožbe - bistvene kršitve določb postopka - dokazna presoja izpovedb prič in strank
Po tem, ko je ugotovilo, da je imel sporne prostore v posesti tožnik, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da toženec ni izvajal dovoljene samopomoči, saj niso izkazani vsi elementi po 31. členu SPZ ter je bilo ravnanje toženca, s katerim je tožniku odvzel posest, protipravno, prav tako pa ni imelo podlage v zakonu, odločbi državnega organa ali drugem pooblastilu, temelječem na ustrezni pravni podlagi.
višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - celostna določitev odškodnine - stroški za zdravljenje - vmesna sodba - primarni zahtevek - podrejeni zahtevek - zahteva za povrnitev stroškov postopka
Neutemeljena je pritožbena graja, da je odmerjeni znesek previsok zato, ker je tožnik glavnino telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem prestal zaradi natega vratne muskulature na vratu in hrbtu, glede na odmerjeno odškodnino 2.200,00 EUR v delni sodbi sodišča prve stopnje, z dne 22. 10. 2013, pa ni mogoče, da bi odškodnina za nateg vratne muskulature na vratu in hrbtu znašala le 800,00 EUR. Primernosti odškodnine za utrpelo nematerialno škodo namreč ni mogoče presojati z vidika strogega matematičnega izračuna, ampak jo je potrebno določiti celostno, kot primerno satisfakcijo tistemu, ki jo je utrpel.
URS člen 125. ZST-1 člen 11, 11/1, 12, 12/3. Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju člen 2.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse – prejemanje denarne socialne pomoči – obdobje upravičenosti do denarne socialne pomoči – izjava o premoženjskem stanju – predpisan obrazec – vsebina in oblika obrazca – popolnost predloga – nepopolna vloga – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – odločba Ustavnega sodišča
Obrazec je lahko zgolj sredstvo za pridobitev vsebinsko ustrezne izjave o premoženjskem stanju predlagatelja, ki predlagatelju olajša delo, in ne cilj sam zase.
Zakon taksne oprostitve ne pogojuje z dejstvom, da je predlagatelj prejemnik denarne socialne pomoči prav na dan nastanka takse obveznosti.
preživljanje mladoletnega otroka – izjava o očetovstvu – predhodno vprašanje – prekinitev postopka zaradi izpodbijanja očetovstva
Dokler se s pravnomočno odločbo ne ugotovi drugače, velja toženec, ki je kot oče mld. tožnika vpisan v rojstno matično knjigo, za očeta mld. A. To pomeni, da ga je dolžan preživljati, skrbeti za njegovo življenje in zdravje in ga vzgajati. Dokler velja toženec za očeta mladoletnega A., mora zato sodišče odločiti o otrokovi dodelitvi v varstvo, vzgojo in preživljanje ter o stikih ne glede na to, da je tožnik vložil tožbo, s katero izpodbija veljavnost izjave o priznanju očetovstva.
Življenjski standard otrok, ki se je vzpostavil v družinskem sobivanju, se zgolj zaradi razveze staršev ne sme spremeniti, razen če bi bila to posledica znižanja življenjskega standarda (enega ali obeh) staršev ali, povedano drugače, če ohranjanje tega standarda onemogočajo preživninske zmožnosti preživljavcev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0082246
ZPP člen 243, 285, 453. OZ člen 965. ZOZP člen 2a.
zavrnitev dokaznega predloga – izvedenec – neprimeren dokaz – pravno vprašanje – vzročna zveza – prometna nesreča – materialno procesno vodstvo – nedopusten pritožbeni razlog – zavarovalna pogodba – direktna tožba – uporabnik motornega vozila
Pri ugotavljanju vzroka za obravnavano nezgodo in odgovornosti zanjo gre za pravna vprašanja, na katera mora odgovoriti sodišče in ne izvedenec cestnoprometne stroke, zato je bil ta dokaz očitno neprimeren in nepotreben.
Z zavarovanjem lastnika prometnega sredstva proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam, so krite tudi škode, ki jih povzročijo osebe, ki po volji lastnika sodelujejo pri uporabi prometnega sredstva. Potemtakem ni pomembno, kako je bilo ime voznici, ki je bila udeležena v trčenju s tožnico.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0082261
ZPP člen 454, 454/2. OZ člen 239.
spor majhne vrednosti – izdaja sodbe brez razpisa naroka – zahteva za izvedbo naroka – dokazni predlog – neizvedba naroka – trditveno in dokazno breme – neizpolnjevanje pogodbene obveznosti
Zahteva za opravo naroka v sporu majhne vrednosti mora biti izrecno podana. Če stranka v vlogah podaja zgolj dokazne predloge za izvedbo dokazov, ki se izvajajo ustno (zaslišanje strank in prič), se to ne šteje za zahtevo za opravo naroka.
Z izvedbo dokazov ni mogoče dopolnjevati ali nadomeščati strankinih pomanjkljivih trditev. Vsa relevantna dejstva, na katera opira svoje ugovore, mora najprej zatrditi, da jih lahko v dokaznem postopku s predlaganimi dokazi tudi dokazuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL0072533
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-2. ZPP člen 441, 441/1. ZIZ člen 43, 62, 62/2.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - umik predloga za izvršbo - umik tožbe - začetek pravde - nastanek dolžnosti plačila sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - izvršilni postopek - pravdni postopek - izvršba na podlagi verodostojne listine
Pravdni postopek je bil vzpostavljen že z vložitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi. Umika predloga, ki je bil dan po vložitvi ugovora, zato ni več mogoče presojati po 43. členu ZIZ, temveč ga je potrebno obravnavati kot umik tožbe, o katerem bo odločalo sodišče v pravdnem postopku.
Določilo 83. člena OZ je moč uporabiti le v primeru razlage nejasnega pogodbenega določila, za kar pa v obravnavanem primeru, ko zavarovalna polica jasno določa trajanje zavarovalne pogodbe za nedoločen čas (permanentno), ne gre.
Ker je okoliščina odjave vozila iz prometa, na kar se sklicuje toženka, nastala v njeni pogodbeni sferi, mora slednja, če se želi izogniti plačilu preostalih obrokov premije, to sporočiti tožnici. Ni dolžnost zavarovalnice, da spremlja podatke, ki jih mora zagotoviti toženka.
URS člen 26. SPZ člen 11. ZIZ člen 45, 45/5. ZZK-1 člen 5, 10, 10/2, 86, 86/1, 87, 87/2, 88, 124, 150, 170, 170/2.
zaznamba izvršbe - načelo formalnosti - vezanost na stanje vpisov - ovira za vpis - napaka sodišča
Ker sodišče v zemljiškoknjižnih postopkih v skladu z načelom formalnosti po 124. členu ZZK-1, odloča na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi, drugi dolžnik pa po podatkih zemljiške knjige ni (več) lastnik predmetne nepremičnine, je tako podana ovira iz 150. člena ZZK-1 in sodišče zaznambe izvršbe (in vknjižbe hipoteke) ne more (ne sme) opraviti, sploh pa ne z učinkom za nazaj, kot to uveljavlja pritožba, saj bi z učinkom za nazaj bilo kršeno načelo zaupanja v zemljiško knjigo in tudi načelo vrstnega reda.