priposestvovanje – smrt stranke med pravdo – pravno nasledstvo – sprememba tožbe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za priposestvovanje A. A., EMŠO 000, v izreku pa je ugotovilo, da je lastnik predmetnih nepremičnin A. M. A, EMŠO 111, torej druga oseba kot je navedena v sintezi obrazložitve. Izrek sodbe evidentno nasprotuje razlogom sodbe, podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje opisanega nasprotja ni obrazložilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL0079572
OZ člen 101, 369, 369/1, 369/3, 369/4. ZFPPIPP člen 14, 14/4. ZPPSL člen 45. ZST-1 člen 11, 11/4, 11/5.
zadržanje izpolnitve - končni obračun - predložitev bančne garancije - potek garancijske dobe - razlog za unovčenje bančne garancije - varščina - pretrganje zastaranja - zastaralni rok pri pretrganju - začetek postopka prisilne poravnave - pravnomočnost potrjene prisilne poravnave - standard obrazloženosti odločitve - konkretizacija prerekanj - izpolnitveni rok terjatve, na katero učinkuje potrjena prisilna poravnava - oprostitev plačila sodnih taks - odtujitev dela premoženja
Ker je garancijska doba že potekla, je odpadel razlog za unovčenje bančne garancije, posledično pa tudi za zadrževanje varščine iz naslova neizročitve bančne garancije.
Po določbi četrtega odstavka 369. člena OZ velja, da če je bilo zastaranje pretrgano s priglasitvijo terjatve v stečajnem postopku, začne znova teči od dneva, ko je končan ta postopek. OZ v 369. členu ne ureja usode zastaranja v primeru začetka postopka prisilne poravnave, zato velja splošna določba tretjega odstavka 369. člena OZ, ki določa, da če je bilo zastaranje pretrgano z vložitvijo tožbe ali kakšnega drugega upnikovega dejanja zoper dolžnika pred sodiščem, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev oziroma s priglasitvijo terjatve v kakšnem drugem postopku, začne znova teči od dneva, ko je spor končan ali kako drugače poravnan. Zato je zastaranje po pretrganju začelo teči znova, čas, ki je potekel pred pretrganjem, pa se ni vštel v zastaralni rok, temveč je začel znova teči s pravnomočnostjo potrjene prisilne poravnave in se do začetka tega postopka še ni iztekel.
Stopnja obrazložitve odločitve sodišča prve stopnje je odvisna od konkretizacije prerekanj stranke med postopkom.
Ne drži pritožbena navedba, da zaradi potrjene prisilne poravnave ni mogoče odtujiti dela premoženja zaradi plačila sodnih taks. Pritožnik za tako pritožbeno stališče nima podlage.
spor o pristojnosti – sporazum o krajevni pristojnosti – ugovor krajevne pristojnosti – uveljavljanje ugovora krajevne pristojnosti – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – pravdni postopek, ki sledi izvršilnemu postopku na podlagi verodostojne listine
Ugovor krajevne pristojnosti, ki ni podan že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine oziroma najkasneje v pritožbi zoper to odločitev, temveč šele tekom pravdnega postopka, je prepozen.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 352. člena OZ, po kateri se za zastaranje odškodninske terjatve upošteva triletni subjektivni in petletni objektivni zastaralni rok.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju - spremenjene razmere - okoliščine, nastale po vložitvi tožbe - razveza zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti
Obveznost plačevanja razlike domske oskrbe je v pogodbi o dosmrtnem preživljanju jasno določena. Ko sta tožnico namestila v dom starejših občanov, bi zato morala toženca poskrbeti za plačilo. Ker tega nista storila, so podane okoliščine, ki utemeljujejo razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju.
ZAVAROVANJE TERJATEV – DRUŽINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0084721
Konvencija o otrokovih pravicah člen 8, 9. URS člen 54, 54/1. ZZZDR člen 4, 102. OZ člen 134.
pravice in dolžnosti staršev – pobegli otrok – začasna odredba staršev za izročitev (vrnitev) otroka – pravica do družinskega življenja – pravica staršev do skupnega življenja z otrokom – kršitev osebnostne pravice – zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic
Po naravi stvari same – zaradi najtesnejšega odnosa med roditeljema in otrokom – je otrok deležen največjega obsega koristi praviloma v družinskem krogu svojih staršev. Zaradi navedene narave navezanosti staršev z otroki, živi otrok praviloma s starši, ki jim je zato priznana tudi pravica do skupnega življenja z otrokom. Otroka je mogoče ločiti od staršev proti njihovi volji le, če to zahteva otrokova korist, oziroma če starša ne živita skupaj.
Pravice družinskega značaja, ki niso materialne, so po svoji naravi osebnostne pravice staršev in otrok. Določilo 134. člena OZ omogoča odreditev prenehanja dejanja, s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica ter preprečitev takega dejanja ali odstranitev posledic.
ZPP člen 32, 32/2, 32/2-8, 185, 185/3. ZFPPIPP člen 270, 270/1, 270/2.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – razširitev tožbe – osebni stečaj – začetek stečajnega postopka – prenehanje izpodbojne pravice po splošnih pravilih obligacijskega prava – izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – spori v zvezi s stečajnim postopkom
Tožba, kot jo je vložila tožeča stranka v tej zadevi, ni več dovoljena, zato ni razlogov za odstop zadeve Okrožnemu sodišču v Novem mestu.
USTAVNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023473
URS člen 22. KZ člen 244, 244/1. ZKP člen 364, 364/7, 372, 372-1.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic – zakonski znaki kaznivega dejanja – enoosebna gospodarska družba – premoženje pravne osebe – privolitev v zmanjšanje premoženja – zakonito poslovanje pravne osebe – oškodovanje upnikov – edini družbenik – ustaljena sodna praksa Vrhovnega sodišča – enako varstvo pravic – odstop od ustaljene sodne prakse – pisna izdelava sodbe – popravni sklep
Ker je Vrhovno sodišče precendenčno sodišče, morajo zato nižja sodišča zaradi zagotovitve pravne varnosti upoštevati razlagalne razloge v sodbah Vrhovnega sodišča in pri reševanju pravnih vprašanj za enaka dejstva stanja uporabiti enaka pravna pravila.
zaupanje otrok v vzgojo in varstvo – preživnina – stiki – razpad zunajzakonske skupnosti – dolžnost preživljanja otrok – aktivna legitimacija za tožbo – otroški dodatek – opredelitev otroškega dodatka – določitev preživnine – višina preživnine – zmožnosti preživninskega zavezanca – prestajanje zaporne kazni – simbolična preživnina – stanje ob zaključku glavne obravnave
V pravdi zaradi dodelitve otroka po razpadu zunajzakonske zveze je otrokova mati aktivno legitimirana, da otrokovega očeta toži tudi na plačevanje preživnine.
Izvršba je bila predlagana in dovoljena na podlagi sodne poravnave, s katero se je dolžnik zavezal upnici v treh mesecih plačati 91.000,00 EUR in zato ne gre za situacijo, obravnavano v sklepu VSL I Ip 1446/2009, v katerem je šlo za prodajo solastne nepremičnine z razdelitvijo kupnine med solastnike, zato ni mogoče pritrditi dolžniku, da upnica ne more kupiti dolžnikovega solastninskega deleža.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0084735
OZ člen 13, 349, 356, 364, 365, 366, 369, 369/1, 403, 1012, 1017, 1017/3, 1019, 1019/4, 1034, 1034/2, 1034/3. ZOR člen 379. ZIZ člen 250.
pogodba o finančnem leasingu – poroštvo – zastaranje porokove obveznosti – čas, ki je potreben za zastaranje – terjatve iz gospodarskih pogodb – triletni zastaralni rok – terjatve, ugotovljene pred sodiščem ali drugim pristojnim organom – sporazum o zavarovanju denarne terjatve – zastavna pravica na nepremičnini – neposredno izvršljiv notarski zapis – desetletni zastaralni rok – ugovor zastaranja – pretrganje zastaranja – vložitev tožbe – umik tožbe zaradi sklenitve izvensodne poravnave – sklenitev izvensodne poravnave brez sodelovanja poroka – obseg porokove odgovornosti
Brez porokovega sodelovanja glavna dolžnica, niti kdo drug, porokove obveznosti ne more spreminjati. Porok neodplačno jamči za tujo obveznost, zato je njegova obveznost lahko le taka, kot je opredeljena v poroštveni izjavi, in je ni dopustno širiti; tudi s podaljševanjem roka njene iztožljivosti ne.
Obveznost glavnega dolžnika lahko zastara v drugačnem času kot porokova obveznost. Terjatve do solidarnih dolžnikov lahko zastarajo različno.
DRUŽINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082275
URS člen 54. ZZZDR člen 123. ZPP člen 8, 215, 227, 227/5, 339, 339/2, 339/2-14.
pravice in dolžnosti staršev – dolžnost preživljanja – nerazumljiv izrek – potni stroški – dohodki preživninskega zavezanca – nepredložitev listine – pravilo o dokaznem bremenu
Pravdni stranki sta kljub vloženima tožbi in nasprotni tožbi še dobro leto živeli skupaj, vendar to ne pomeni, da preživninske obveznosti ni mogoče določiti prej, kot na dan razpada dejanske skupnosti. Preživninska obveznost se lahko zahteva od dne, ko je vložena (nasprotna) tožba. Je pa res, da mora sodišče v takem primeru ugotoviti, koliko sta do razpada dejanske skupnosti starša prispevala za preživljanje skupnih otrok, nato pa preživninsko breme za tistega, ki mu je preživnina naložena v plačilo, v tem obdobju zmanjšati za že plačani del njegove obveznosti.
SPZ člen 31, 33, 33/1. ZPP člen 7, 8, 184, 184/1, 184/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 426.
motenje posesti kletnih prostorov - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - prepoved bodočega motenja - pravno varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje - dovoljena samopomoč - protipraven odvzem posesti - podrobnejša opredelitev zahtevka, ki ne predstavlja spremembe tožbe - bistvene kršitve določb postopka - dokazna presoja izpovedb prič in strank
Po tem, ko je ugotovilo, da je imel sporne prostore v posesti tožnik, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da toženec ni izvajal dovoljene samopomoči, saj niso izkazani vsi elementi po 31. členu SPZ ter je bilo ravnanje toženca, s katerim je tožniku odvzel posest, protipravno, prav tako pa ni imelo podlage v zakonu, odločbi državnega organa ali drugem pooblastilu, temelječem na ustrezni pravni podlagi.
ZUKSB je specialen predpis in prav zato je potrebno njegove določbe razlagati restriktivno. Pritožnica zmotno razume določbo 29. člena tega zakona. Navedena določba ne izključuje uporabo določil SPZ, temveč le nekaterih drugih, izrecno določenih predpisov. Kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje določba drugega odstavka navedenega člena zakona izključuje le tiste omejitve, ki se nanašajo na relativno razmerje pogodbenikov, ne pa temeljna stvarnopravna pravila.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077502
ZIZ člen 111, 111/1, 120, 127. SPZ člen 129, 178. OZ člen 426. ZPP člen 311, 311/1.
izvršba za izterjavo denarne terjatve – rubež in prenos terjatve – določljivost terjatve – bodoče terjatve
Za dovolitev izvršbe z rubežem in prenosom terjatve ni potrebno, da je terjatev povsem določena po temelju, zapadlosti in višini. Kolikor namreč upnik ne razpolaga s točnimi podatki o terjatvi dolžnika do dolžnikovega dolžnika, zadošča, da je le-ta opredeljena tako, da je (vsaj) določljiva. Zadostuje, da je opredeljeno razmerje, iz katerega terjatev izhaja, kar velja tako za „sedanje“ kot „bodoče“ terjatve, katerih rubež upnik predlaga.
Določilo 83. člena OZ je moč uporabiti le v primeru razlage nejasnega pogodbenega določila, za kar pa v obravnavanem primeru, ko zavarovalna polica jasno določa trajanje zavarovalne pogodbe za nedoločen čas (permanentno), ne gre.
Ker je okoliščina odjave vozila iz prometa, na kar se sklicuje toženka, nastala v njeni pogodbeni sferi, mora slednja, če se želi izogniti plačilu preostalih obrokov premije, to sporočiti tožnici. Ni dolžnost zavarovalnice, da spremlja podatke, ki jih mora zagotoviti toženka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL0072533
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-2. ZPP člen 441, 441/1. ZIZ člen 43, 62, 62/2.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - umik predloga za izvršbo - umik tožbe - začetek pravde - nastanek dolžnosti plačila sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - izvršilni postopek - pravdni postopek - izvršba na podlagi verodostojne listine
Pravdni postopek je bil vzpostavljen že z vložitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi. Umika predloga, ki je bil dan po vložitvi ugovora, zato ni več mogoče presojati po 43. členu ZIZ, temveč ga je potrebno obravnavati kot umik tožbe, o katerem bo odločalo sodišče v pravdnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0082261
ZPP člen 454, 454/2. OZ člen 239.
spor majhne vrednosti – izdaja sodbe brez razpisa naroka – zahteva za izvedbo naroka – dokazni predlog – neizvedba naroka – trditveno in dokazno breme – neizpolnjevanje pogodbene obveznosti
Zahteva za opravo naroka v sporu majhne vrednosti mora biti izrecno podana. Če stranka v vlogah podaja zgolj dokazne predloge za izvedbo dokazov, ki se izvajajo ustno (zaslišanje strank in prič), se to ne šteje za zahtevo za opravo naroka.
Z izvedbo dokazov ni mogoče dopolnjevati ali nadomeščati strankinih pomanjkljivih trditev. Vsa relevantna dejstva, na katera opira svoje ugovore, mora najprej zatrditi, da jih lahko v dokaznem postopku s predlaganimi dokazi tudi dokazuje.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085834
ZPP člen 454, 454/2.
pogodba o naročilu – splošni pogoji – neprejem računa – seznanjenost z računom – plačilo računa – sprememba poslovnega naslova – spor majhne vrednosti – nedovoljeni pritožbeni razlogi
Tožena stranka v pritožbi vztraja, da je sporni račun prejela šele 16. 12. 2013, da v času vložitve predloga za izvršbo z njim ni bila seznanjena in da v zvezi s tem računom ni prejela nobenih opominov. Te navedbe pa za odločitev niso pravno relevantne, saj je bil v konkretnem primeru prejem računa na podlagi 6.17 člena Splošnih pogojev vzpostavljen s fikcijo in je torej vseeno ali in kdaj (oziroma ali sploh) je tožena stranka račun za april 2013 dejansko prejela.