predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek - pravna oseba - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - trditveno breme - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - blokada transakcijskega računa - zastavljeno premoženje
S prvostopenjskim sklepom je bil predlog tožene stranke zavrnjen pravilno, saj tožena stranka sploh ni navedla, da ne more priskrbeti denarja brez ogrožanja svoje dejavnosti. Dejstvo, da naj bi imela zastavljeno vse premoženje še zdaleč ne pomeni, da si denarja za plačilo sodne takse ne more priskrbeti; to je med drugim odvisno od vrednosti zastavljenih stvari dolgov, s katerimi je obremenjeno premoženje. Glede tega pa tožena stranka ni navedla ničesar.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082288
OZ člen 6, 6/2, 642, 642/1, 642/2. ZPP člen 339, 339/2, 399/2-14.
podjemna pogodba – naročnik del – fizična oseba kot naročnik – direktor družbe kot naročnik – dolžna skrbnost – odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih – dogovor o plačilu del – višina plačila – določitev plačila – vnaprejšnja dokazna ocena
Sodišče bo moralo v ponovljenem postopku izvesti predlagane dokaze ter se obrazloženo opredeliti do vprašanja obstoja dogovora o plačilu del. Če bo ugotovilo, da plačilo (cena) ni bilo določeno s pogodbo, ga bo moralo samo določiti, ob angažiranju predlaganega sodnega izvedenca.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072541
OZ člen 352, 352/1, 352/2, 353. ZFPPIPP člen 249. ZPP člen 13, 341.
zastaranje – čas, ki je potreben za zastaranje – odškodninske terjatve – odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem – obstoj kaznivega dejanja – predhodno vprašanje – dolžina zastaralnega roka – zadržanje zastaranja terjatev stečajnega dolžnika
Sodišče prve stopnje bi moralo ob presoji utemeljenosti ugovora zastaranja toženca uporabiti tudi določbo 353. člena OZ in ugotoviti, ali je bila vtoževana škoda povzročena s kaznivim dejanjem. Ugotoviti bi moralo, ali je toženec res ravnal tako, kot navaja tožnica, in ali je za svoja ravnanja odgovoren, ter nadalje še, ali imajo toženčeva ravnanja znake kaznivega dejanja, in katerega, saj so relevantna le tista kazniva dejanja, za pregon katerih je predpisan daljši zastaralni rok od siceršnjega roka, v katerem zastarajo odškodninske terjatve. V tem primeru je torej obstoj kaznivega dejanja predhodno vprašanje, ker je od njega odvisna dolžina zastaralnega roka, od dolžine zastaralnega roka pa je odvisna odločitev o glavni stvari.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0084686
ZVCP-1 člen 25, 25/1, 25/2, 25/3, 27, 27/1, 40, 44, 44/1. OZ člen 154.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda - traktor na cesti - izključna krivda enega voznika - doktrina zadnje jasne priložnosti - načelo „last clear chance“
Od vsakega povprečno izkušenega in skrbnega voznika se sme pričakovati, da v primeru, če hitrost in druge razmere na cesti to dopuščajo, ustavi, ko na cesti opazi oviro. Gre za tim. načelo zadnje jasne priložnosti (angl.: last clear chance), ko z razumno vožnjo vsak zlahka prepreči nesrečo tudi v situaciji, ki jo je nekdo (so)zakrivil.
izvršba na nepremičnino – izročitev nepremičnine kupcu – izselitev dolžnika iz stanovanja – izpraznitev in izročitev nepremičnine – izvršilni naslov zoper dolžnika – ugovor tretjih v kasnejši izvršbi
Kadar sodišče odloči, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše ali stanovanja, je tak sklep izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine. Izpraznitev se lahko nanaša le na dolžnika in na stanovanjske bivalne prostore ter ne more obsegati tudi vseh z dolžnikom živečih oseb in celo izselitev iz gospodarskega poslopja. Morebitne tretje osebe, ki živijo z dolžnikom v stanovanjski hiši, bodo lahko uveljavljale ugovor tretjega v morebitni kasnejši izvršbi na podlagi izvršilnega naslova.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO – SODNE TAKSE
VSL0080067
OZ člen 174, 174/2, 179, 965, 965/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Odvetniška tarifa (2015) člen 17. ZBPP člen 46, 46/3. ZST-1 člen 15, 15/2, 15/3.
odškodninska obveznost – povrnitev škode – nepremoženjska škoda – premoženjska škoda – poškodba na delovnem mestu – odgovornost delodajalca – višina odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – duševne bolečine zaradi skaženosti – tuja pomoč – pomoč družinskih članov – nadomestilo za izpad dohodka – stroški postopka – brezplačna pravna pomoč
Bistvena predpostavka za utemeljenost zahtevka za plačilo rente zaradi izgube na zaslužku je, da poškodovani izgubi zaslužek zaradi popolne ali delne nezmožnosti za delo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – DRUŽINSKO PRAVO – DEDNO PRAVO
VSL0071267
ZFPPIPP člen 248. ZDen člen 24, 67. ZZZDR člen 211. OZ člen 198, 255, 351. ZD člen 131.
zahtevek dedičev denacionalizacijskega upravičenca – najemna pogodba med denacionalizacijskim zavezancem (najemodajalcem) in tožencem (najemnikom) – pristop skrbnice za poseben primer k sklenjeni najemni pogodbi – stečaj najemnika – neodpoved najemne pogodbe – neizpolnitev pogojev za paulijansko tožbo – skrbnik za poseben primer po ZDen – začasni skrbnik zapuščine – višina najemnine – zastaranje terjatve za plačilo zakupnine
Sodišče prve stopnje je štelo, da je po „prenehanju najemne pogodbe“, to je od 23. 11. 2012 (stečaj) do avgusta 2014, ko je tožena stranka prodala svojih 5/6 nepremičnine, zahtevek utemeljen po 198. členu OZ oziroma da je tožena stranka obogatena. Pritožbeno sodišče sicer ugotavlja, da ima pritožba prav, ko opozarja na 248. člen ZFPPIPP. Z začetkom stečajnega postopka pridobi stečajni dolžnik pravico odpovedati najemne in zakupne pogodbe, ki jih je sklenil pred začetkom stečajnega postopka z enomesečnim odpovednim rokom.
SPZ člen 65, 65/1. OZ člen 1003. ZZZDR člen 59, 59/1.
skupnost pravdnih strank podobna izvenzakonski skupnosti - premoženjske posledice ob razpadu skupnosti - nakup stanovanja - lastninska pravica na nepremičnini - lastninska pravica več oseb - solastnina - dogovor o solastninskih deležih - skupnost - societas - prodaja stanovanja - delitev solastnine - uporaba SPZ - uporaba OZ
Premoženje, ki sta ga pravdni stranki pridobili skupaj (pretežno je bilo pridobljeno do leta 2007), ni skupno premoženje, glede katerega bi veljala domneva iz prvega odstavka 59. člena ZZZDR, da sta deleža pravdnih strank na njem enaka, mogoče pa bi bilo dokazovati drugačne prispevke.
Razmerje med pravdnima strankama ni societas, ampak solastninska skupnost po prvem odstavku 65. člena SPZ. V 1003. členu OZ je jasno poudarjena subsidiarna narava določb XXVIII. poglavja. Pravila posebnih zakonov imajo prednost pred splošnimi pravili OZ o skupnostih, prav posebej je treba izpostaviti subsidiarnost določb OZ o skupnosti v primerjavi z ureditvijo solastnine v SPZ.
Solastno premoženje sta pravdni stranki pridobivali na podlagi pravnih poslov. Pritožnik ne izpodbija dokazne ocene sodišča prve stopnje, da sta se pravdni stranki dogovorili, da bosta postala solastnika v enakih deležih, torej vsak do ene polovice, nasprotno – pritrjuje ji. Glede na tak dogovor, ki je bil tudi realiziran z vpisi v zemljiški knjigi, ne more biti pomembno, koliko natančno je katera od pravdnih strank prispevala k nakupom oz. k nakupu konkretnega stanovanja. Vprašanje, kdo je plačal kupnino, za pridobitev lastninske pravice sploh ni odločilnega pomena. Še manj odločilno je, koliko je katera od pravdnih strank prispevala za kakšne druge skupne investicije ali stroške. Glede na postavljeni tožbeni zahtevek (in ugovore) za obravnavanje drugih premoženjskih razmerij ni bilo nobene podlage.
Ker je toženec ob prodaji solastne nepremičnine zadržal vso kupnino, mora tožnici vrniti del, ki ustreza njenemu solastninskemu deležu. Delitev kupnine je namreč posledica solastninske pravice. Obstoja dogovora, da naj se kupnina med solastnika deli drugače kot v skladu s solastninskimi deleži strank, pritožnik ni uspel dokazati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0073751
OZ člen 190, 190/3, 424. ZIZ člen 41a.
pogodba o odkupu terjatev – jamstvo za izterljivost – zavarovanje z menico – menična izvršba – neupravičena obogatitev – izvršba pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi – pravna narava stroškov financiranja
Interpretacija zakonskih določb, po kateri bi z razveljavitvijo sklepa o izvršbi na podlagi menice, na podlagi katerega se je upnik uspel poplačati še pred pravnomočnostjo sklepa, odpadla podlaga v smislu tretjega odstavka 190. člena OZ in bi bil dolžnik zaradi odpadle podlage upravičen zahtevati plačano nazaj, bi vodila do nevzdržne situacije. Določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki omogočajo poplačilo upniku še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, bi mu s takšno razlago dejansko onemogočile, da bi prejeto obdržal.
pogodba o štipendiranju – odstop od pogodbe – trajanje študija – formularna pogodba – razlaga spornih pogodbenih določil – zaposlitev v Sloveniji
Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogovanju prvega sodišča, da gre v obravnavani zadevi za t. i. formularno pogodbo, ki jo je – skladno z določbo 83. člena OZ – v primeru nejasnih določil treba razlagati v korist toženca. Določbo 1. člena pogodbe o štipendiranju, kjer je govora o štiriletnem doktorskem študiju, je zato treba ustrezno povezati s 6. členom, ki podaja opisno opredelitev roka za končanje študija. Določba iz 6. člena, ki toženca zavezuje k zaključku študija v roku, določenem s študijskim programom, pritrjuje razlogovanju prvega sodišča, da toženec študija ni bil dolžan končati v štirih letih.
Čeprav se toženec po zaključenem izobraževanju ni takoj prijavil na pristojnem zavodu za zaposlovanje – odsotnost prijave v pogodbi ni posebej sankcionirana – pa je izkazal visoko stopnjo truda in večletno intenzivno aktivnost, da bi se zaposlil v Sloveniji. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je treba 6. alinejo 6. člena pogodbe o štipendiranju, v kateri je govora o zaposlitvi po končanem študiju, razlagati širše, ob upoštevanju okoliščin posameznega primera. Čeprav v Sloveniji ni bil formalno zaposlen, pa je s svojim delovanjem in širšo prepoznavnostjo deloval v korist Republike Slovenije, kar je sicer tudi eden od namenov, smiselno izhajajočih iz pogodbe o štipendiranju.
najemna pogodba - kršitev najemne pogodbe - oddaja poslovnega prostora družbam s konkurenčno dejavnostjo - poslovna odškodninska odgovornost
Ne gre za kršitev najemne pogodbe, če je najemodajalka v istem trgovskem centru oddala poslovne prostore drugim družbam, ki se ukvarjajo z isto dejavnostjo, kot najemnica, saj je slednja ob podpisu najemne pogodbe vedela oziroma bi morala vedeti, v kakšno poslovno okolje se podaja, kakšne trgovine v trgovskem centru že poslujejo oziroma pričenjajo s poslovanjem skupaj z njo, ter da nekatere izmed njih prodajajo artikle, za katere je med drugim registrirana tudi tožena stranka.
kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – objekt kazenskopravnega varstva – pravica do zasebnosti uporabnika stanovanja – solastništvo nepremičnine – pravica do izvrševanja posesti – nadlegovanje drugega pri mirni uporabi stanovanja
Objekt kazenskopravnega varstva pri nedotakljivosti stanovanja ni pravica do lastnine, temveč posameznikova pravica do zasebnosti v prostorih, ki jih uporablja za bivanje in kamor spusti le osebe, ki jim to dovoli.
Nedostojno vedenje in nadlegovanje drugega pri mirni uporabi stanovanja, ki se kaže v vstopanju obdolženke v dnevno sobo ter spalnico ob hkratnih grožnjah z neupravičenim slikovnim snemanjem spolnega odnosa oziroma oseb brez oblačil, je nedopusten poseg v pravico do zasebnosti uporabnika stanovanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0081530
URS člen 154, 154/1. Direktiva 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju več ozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu člen 16. ZASP člen 130, 130/1, 146, 146/1, 146/1-1, 147, 149, 149/1, 149/1-3, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/4, 157/4-3, 157/6, 158, 158/1, 158/2. ZASP-B člen 17. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4, 4/2, 12, 12/3. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 1, 1/2. OZ člen 3, 17, 17/2, 299, 299/1, 378, 378/1. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6, 6/1,14.
sorodne pravice - pravice izvajalcev - pravice proizvajalcev fonogramov - javna priobčitev komercialnih fonogramov - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - monopolni položaj kolektivne organizacije - uporabniki - nadomestilo za uporabo fonogramov - načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij - pogodba o neizključnem prenosu pravic - omejitev pogodbene avtonomije - dolžnost skleniti pogodbo (kontrahirna dolžnost) - obvezna vsebina pogodbe - pravna narava tarife - primerno nadomestilo - varstvo pred zlorabo prevladujočega položaja - vsebina skupnega sporazuma - razlikovalne okoliščine višine nadomestila - enako varstvo pravic
Iz uzakonjene kontrahirne dolžnosti tožeče stranke po prvem odstavku 158. člena ZASP, ki določa, da uporabnik del iz repertoarja kolektivne organizacije lahko kadar koli zahteva sklenitev pogodbe o neizključnem prenosu pravic za uporabo teh del v skladu z veljavno tarifo, izhaja, da za obravnavano razmerje načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij s svojimi prvinami (1. prosta odločitev o sklenitvi pogodbe, 2. prosta izbira sopogodbenika in 3. prosta izbira vsebine pogodbe), ne velja. V konkretnem primeru ni izpolnjena nujna predpostavka načela avtonomnosti urejanja obligacijskih razmerij, to je prirejena moč sopogodbenikov.
Tožeča stranka je na uporabnikov poziv pogodbo dolžna skleniti, in sicer jo je dolžna skleniti v skladu z veljavno tarifo. V primeru, da sklenitev pogodbe pogojuje z vsebino pogodbenih določil, ki niso v skladu z določbami predpisov, s katerimi je delno ali v celoti določena vsebina pogodb, ti predpisi stopajo na mesto pogodbenih določil, ki niso v skladu z njimi (drugi odstavek 17. člena OZ).
Glede na ustaljeno sodno prakso pritožbenega sodišča, po kateri pravno osnovo za izračun upravičenj tožeče stranke do uporabnikov, ki s svojim ravnanjem nezakonito posegajo v pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov, predstavlja tarifa iz SS 2006, je zavrnitev pravnega varstva v primerih, kakršen je obravnavani, nujna že z vidika načela enakega varstva pravic; k zaključku, da so določbe SS 2006, ki višino nadomestila diferencirajo ter nesorazmerno povečujejo na okoliščini nepravočasno sklenjene pogodbe oziroma pretekli okoliščini, ki s konkretno uporabo fonogramov nima povezave, v nasprotju s kogentnimi zakonskimi določbami in kot take nične, pa vodi tudi evropskemu pravu konformna razlaga ZASP.
Organizacija za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic zaradi (zakonsko določene) nepridobitnosti njene izključne dejavnosti, ne ustreza definiciji gospodarskega subjekta po ZPreZP-1, zato ta zanjo ne velja, sodišče prve stopnje pa je zahtevek, vložen na njegovi podlagi, pravilno zavrnilo.
osebni stečaj – postopek osebnega stečaja – prodaja premoženja stečajnega dolžnika – javna dražba – osebe, s katerimi ni dovoljeno skleniti pogodbe – ožje povezana oseba – pisna izjava – smiselna uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo – soglasje sodišča k sklenitvi prodajne pogodbe – prenehanje pravic tretjih na premoženju, ki je predmet prodajne pogodbe – prenehanje hipoteke – prepoved zlorabe pravic
ZFPPIPP vsebuje jasna pravila glede kroga oseb, s katerimi stečajni dolžnik, ki je pravna oseba, ne sme skleniti pogodbe o prodaji premoženja, saj jih taksativno našteva. V osebnem stečaju pa je treba taksativno naštete osebe v razmerju do stečajnega dolžnika, ki je fizična oseba, uporabiti smiselno temu dejstvu.
Pravilo, da stečajni dolžnik ne sme skleniti pogodbe o prodaji premoženja z osebo, ki je v zadnjih dveh letih pred uvedbo stečajnega postopka opravljala funkcijo poslovodstva ali organa nadzora ali funkcijo prokurista v insolventnem dolžniku in z družbenikom, katerega delež v kapitalu stečajnega dolžnika je večji od 10 odstotkov, se v postopku osebnega stečaja ne more uporabiti neposredno. Okoliščina, da zakon dolžniku, ki je pravna oseba, prepoveduje sklenitev pogodbe z osebami, ki so vodili njegove posle in so jo upravljali, fizična oseba pa sama vodi svoje posle, vodi v zaključek, da je v osebnem stečaju treba navedeno pravilo razumeti tako, da stečajni dolžnik ne sme skleniti pogodbe o prodaji premoženja sam s sabo. Oseba v osebnem stečaju prav tako ne sme skleniti pogodbe o prodaji premoženja z osebo, ki ima v razmerju do sodnika ali upravitelja in (smiselno) do stečajnega dolžnika položaj ožje povezane osebe po definiciji iz 18. člena ZFPPIPP. Kot tudi ne s pravno osebo, v kapitalu katere ima katera prej navedena fizična oseba (sodnik, upravitelj, dolžnik) delež, večji od 50 odstotkov.
Zakon predpisuje obličnost izjave kupca. Izjavo mora podati kupec v pisni obliki, kar predpostavlja tudi njegov podpis na izjavi. V primeru neresnične izjave se presoja odgovornost tistega, ki je sodišču podal pisno izjavo. Izjava, da bi se lahko štela za resnično in verodostojno, mora biti sestavljena za konkreten primer nakupa premoženja od določenega prodajalca. Če je dana pri nakupu v osebnem stečaju, ne more biti enaka kot pri nakupu premoženja od stečajnega dolžnika, ki je pravna oseba.
OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0085847
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-3. OZ člen 7.
bančna garancija – bančna garancija na prvi poziv – garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti – kršitev pogodbe – unovčitev bančne garancije – abstraktnost bančne garancije – temeljni posel – izpolnitev obveznosti – predpostavke za unovčitev – prepoved zlorabe pravic – zloraba bančne garancije – začasna odredba – prepoved izplačila – nevarnost – težko nadomestljiva škoda – reverzibilnost – trditveno breme – stečaj
Ker neodvisnost bančne garancije od osnovnega posla omogoča zlorabe, se je zaradi preprečevanja zlorab izoblikovala praksa, da v primeru, ko naročnik garancije z verjetnostjo izkaže, da je brez dvoma jasno, da iz navedb v zahtevi za plačilo in priloženih dokumentov ne izhaja obveznost plačila, da je osnovna obveznost brez dvoma izpolnjena na zadovoljiv način ali je jasno, da je izpolnitev osnovne obveznosti z namernim nepravilnim ravnanjem povzročil upravičenec, sodišče na predlog naročitelja garancije izda začasno odredbo, s katero se garantu odredi zadržanje plačila ali prepoved izplačila garancijskega zneska.
V primeru, ko upnik zatrjuje zlorabo bančne garancije, je prav od presoje dejstev v zvezi z jasno in zadovoljivo izpolnitvijo obveznosti iz temeljnega posla odvisno, ali je podana zloraba garancije ali ne.
Ob neprerekanih trditvah upnika, s katerimi je izkazal tako nelikvidnost, kot tudi prezadolženost, čemur dolžnik ni oporekal, je pravilen zaključek, da upniku v primeru unovčenja garancije v celotnem znesku grozi stečaj. Da so posledice stečaja za upnika ireverzibilne pa ni nobenega dvoma.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0079575
ZPP člen 319, 319/2. ZIZ člen 17, 20a, 20a/1, 20a/2, 20a/3.
zavrženje tožbe - ne bis in idem - neposredno izvršljiv notarski zapis - izpisek iz poslovnih knjig - izvršljiva sodna odločba - izvršilni naslov - posojilna pogodba - solidarno poroštvo - podaljšanje roka vrnitve posojila - zapadlost terjatve - potek roka - drugo dejstvo - dokaz zapadlosti terjatve - upnikova pisna izjava dolžniku - dokazilo o vročitvi pisne izjave
Če je ista obveznost tako predmet neposredno izvršljivega notarskega zapisa kot tudi izpiska iz poslovnih knjig oziroma obračuna obresti, upnik ne more na tej podlagi izposlovati še sodbe, saj tako izvršljiva sodna odločba kot izvršljiv notarski zapis predstavljata izvršilni naslov, na podlagi katerega sodišče dovoli izvršbo. Na osnovi iste terjatve pa upnik ne more pridobiti dveh izvršilnih naslovov. Sodišče mora namreč med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že razsojena. Če ugotovi, da je bila pravda začeta o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, zavrže tožbo.
Tožbeni zahtevek temelji na obveznosti toženca kot solidarnega poroka po posojilni pogodbi v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Zaradi podaljševanja roka vrnitve posojila po prevzemu poroštva se posojilojemalčeva oziroma porokova obveznost ni povečala, če bi se, bi omenjena okoliščina lahko pomenila samo omejitev poroštva na tisti del posojilojemalčeve obveznosti, ki je obstojal na dan prevzema poroštva. Podaljševanje roka vrnitve posojila pa ni razlog za prenehanje poroštva.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0084454
OZ člen 179. ZVZD člen 8.
odškodninska obveznost – nepremoženjska škoda – poškodba na delovnem mestu – odgovornost delodajalca – temelj obveznosti – kršitev pravil o varnosti in zdravju pri delu – vzročna zveza – odsotnost vzročne zveze – teorija o adekvatni vzročnosti – trditvena podlaga
Tožnica je s svojim zahtevkom uveljavljala plačilo odškodnine za škodo, ki ji je nastala pri opravljanju dela v pomivalnici zavarovanca toženke, ko je pri vnosu pekača v pomivalni stroj z desnico po mezinčevi strani zapestja močno udarila ob rob vrat pomivalnega stroja. Sodišče prve stopnje je njen zahtevek pravilno zavrnilo. Zaključilo je, da je podana protipravnost ravnanja zavarovanca toženke, da pa med njegovimi kršitvami ZVZD in nastalo škodo ni vzročne zveze.
Zmotno je pritožbeno naziranje, da teorija o adekvatni vzročnosti v sodni praksi ni splošno sprejeta.
ZPP člen 80, 81, 81/1, 205, 205/1, 205/1-3, 207, 207/2, 208, 208/1. ZNP člen 35, 35/1, 35/5.
prekinitev postopka zaradi prenehanja pravne osebe – nadaljevanje prekinjenega postopka – odprava pomanjkljivosti – sposobnost biti stranka – ustavna pravica do sodnega varstva – povrnitev stroškov nepravdnega postopka
Kljub temu, da predlagatelj ne obstaja več, je o predlogu nasprotne udeleženke za povrnitev stroškov postopka treba odločiti.