CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0081188
ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/6. ZPP člen 155, 163, 163/1, 163/2, 205, 205/2, 205/2-4, 207, 207/2. ZOdvT tarifna številka 3100.
pravdni stroški – nagrada odvetnika – specificirana zahteva za povrnitev stroškov – razlika med priglasitvijo stroškov po OT in ZOdvT – nagrada za postopek – začetek stečajnega postopka po koncu glavne obravnave – prekinitev pravdnega postopka zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka – opravljanje pravdnih dejanj po prekinitvi – izdaja odločbe sodišča druge stopnje – prijava terjatev v stečajnem postopku – terjatev iz naslova pravdnih stroškov
Drugi odstavek 155. člena ZPP določa, da če je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške, se stroški odmerijo po tarifi, na kar opozarja tožeča stranka v pritožbi. Vendar to stranke ne odvezuje, da opredeljeno navede stroške, katerih povračilo zahteva. Veljavna Odvetniška tarifa je namreč zasnovana drugače, kot je tožeča stranka priglasila odvetniške stroške. Po njej se stroški priglašajo za vsako vlogo posebej, in ne več enotno za postopek, kot je veljalo po prej veljavnem Zakonu o odvetniški tarifi.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - ustavitev postopka - izbrisni razlog - poslovni naslov - opustitev izdaje dovoljenja za poslovanje - objekt, katerega lastnik je druga oseba - predlog za začetek postopka izbrisa - upravičeni predlagatelj - oseba, ki je lastnik objekta - procesno upravičenje predlagatelja izbrisnega postopka - domneva obstoja izbrisnega razloga
Lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe, lahko predlaga začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije le na podlagi domneve izbrisnega razloga, ki je določena v drugi alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP, torej le v primeru, če je v sodni register vpisan poslovni naslov pravne osebe, na katerem je objekt, katerega lastnik je, če ji ni dal dovoljenja za poslovanje na tem naslovu.
Ker je procesno upravičenje predlagatelja izbrisnega postopka povezano le z domnevo izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, ki je določena v drugi alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP, predlagatelj ne more uspeti s trditvami, da subjekt vpisa ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register ter s trditvami, da nikjer ne zatrjuje in ne dokazuje, da še vedno posluje na tem poslovnem naslovu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082288
OZ člen 6, 6/2, 642, 642/1, 642/2. ZPP člen 339, 339/2, 399/2-14.
podjemna pogodba – naročnik del – fizična oseba kot naročnik – direktor družbe kot naročnik – dolžna skrbnost – odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih – dogovor o plačilu del – višina plačila – določitev plačila – vnaprejšnja dokazna ocena
Sodišče bo moralo v ponovljenem postopku izvesti predlagane dokaze ter se obrazloženo opredeliti do vprašanja obstoja dogovora o plačilu del. Če bo ugotovilo, da plačilo (cena) ni bilo določeno s pogodbo, ga bo moralo samo določiti, ob angažiranju predlaganega sodnega izvedenca.
Sodna poravnava, na katero se sklicuje pritožnik, je bila sklenjena pod razveznim pogojem. Določeno je bilo, da se za določeno ceno proda stanovanje v roku enega leta in da se v tem primeru izkupiček razdeli po drugačnem procentu kot je solastniški delež v zemljiški knjigi. Ker se razvezni pogoj ni izpolnil, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se solastnina razdruži po določbah od 69. do 71. člena SPZ.
prekinitev postopka - prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja- predhodno vprašanje - pravnomočna odločitev o predhodnem vprašanju - nadaljevanje prekinjenega postopka - vložitev izrednega pravnega sredstva
Če je bilo o predhodnem vprašanju na matičnem področju odločeno z učinki pravnomočnosti, ni mogoče zahtevati prekinitve postopka, če je bilo proti pravnomočni odločbi o predhodnem vprašanju vloženo izredno pravno sredstvo.
zavarovanje denarne terjatve – začasna odredba – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine – točke investicijskih vzajemnih skladov kot skupno premoženje – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – subjektivna nevarnost – delež na skupnem premoženju
Vložki posebnega premoženja v skupno premoženje vplivajo le na velikost deležev zakoncev na skupnem premoženju in ne ohranjajo položaja posebnega premoženja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0084226
OZ člen 355, 355/1, 355/1-1, 369, 369/3, 369/4, 369/5, 1034, 1034/3. SZ-1 člen 5.
pogodba o upravljanju – terjatev za dobavljeno toplotno energijo – zastaranje – enoletni zastaralni rok – vložitev predloga za izvršbo – pretrganje zastaranja – zastaralni rok pri pretrganju – sklep o izvršbi – zaključek izvršilnega postopka – poroštvo
Zastaranje po pretrganju zaradi vložitve predloga za izvršbo ne prične teči znova od naslednjega dne po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, temveč šele, ko je postopek končan. Pravnomočen sklep o izvršbi namreč ne pomeni zaključka izvršilnega postopka.
pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – pravna oseba – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – blokada transakcijskega računa – ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse – pomanjkljiva trditvena podlaga – nedovoljene pritožbene novote
Blokada transakcijskega računa izkazuje le občasne likvidnostne težave, ni pa sama po sebi pokazatelj trajnejše nelikvidnosti, zaradi katere bi plačilo sodne takse ogrozilo dejavnost tožnice.
najemna pogodba - kršitev najemne pogodbe - oddaja poslovnega prostora družbam s konkurenčno dejavnostjo - poslovna odškodninska odgovornost
Ne gre za kršitev najemne pogodbe, če je najemodajalka v istem trgovskem centru oddala poslovne prostore drugim družbam, ki se ukvarjajo z isto dejavnostjo, kot najemnica, saj je slednja ob podpisu najemne pogodbe vedela oziroma bi morala vedeti, v kakšno poslovno okolje se podaja, kakšne trgovine v trgovskem centru že poslujejo oziroma pričenjajo s poslovanjem skupaj z njo, ter da nekatere izmed njih prodajajo artikle, za katere je med drugim registrirana tudi tožena stranka.
kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – objekt kazenskopravnega varstva – pravica do zasebnosti uporabnika stanovanja – solastništvo nepremičnine – pravica do izvrševanja posesti – nadlegovanje drugega pri mirni uporabi stanovanja
Objekt kazenskopravnega varstva pri nedotakljivosti stanovanja ni pravica do lastnine, temveč posameznikova pravica do zasebnosti v prostorih, ki jih uporablja za bivanje in kamor spusti le osebe, ki jim to dovoli.
Nedostojno vedenje in nadlegovanje drugega pri mirni uporabi stanovanja, ki se kaže v vstopanju obdolženke v dnevno sobo ter spalnico ob hkratnih grožnjah z neupravičenim slikovnim snemanjem spolnega odnosa oziroma oseb brez oblačil, je nedopusten poseg v pravico do zasebnosti uporabnika stanovanja.
trditveno in dokazno breme – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – kršitev pravice do izjave
Glede na ugovorne navedbe tožene stranke bi bilo od tožeče stranke pretirano pričakovati, da bi morala v svojo trditveno podlago vključiti še podatke o površini zemljevidov. Po prepričanju višjega sodišča bi morala tožena stranka najprej konkretizirano ugovarjati, da tožeča stranka katerega izmed zemljevidov, ki so vključeni v seznam, ni izdelala, ali da ni bil takšne površine, kot je navedeno v seznamu, ipd. Tako pa seznamu kart ni ugovarjala, niti ni zatrjevala, da zaračunani znesek (za osnovna dela) ne ustreza številu in/ali površini zaračunanih zemljevidov, zaradi česar je ocena sodišča prve stopnje o prešibki trditveni podlagi tožeče stranke zmotna.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - subjektivni kriterij - društvo - terjatev iz naslova najemnine - civilno sodišče - vrednost spornega predmeta
Društvo v 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP ni izrecno navedeno kot oseba, za katero veljajo pravila o gospodarskih sporih. Glede na navedeno v obravnavanem primeru ni izpolnjen subjektivni kriterij za sojenje po določbah ZPP o gospodarskih sporih.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – DRUŽINSKO PRAVO – DEDNO PRAVO
VSL0071267
ZFPPIPP člen 248. ZDen člen 24, 67. ZZZDR člen 211. OZ člen 198, 255, 351. ZD člen 131.
zahtevek dedičev denacionalizacijskega upravičenca – najemna pogodba med denacionalizacijskim zavezancem (najemodajalcem) in tožencem (najemnikom) – pristop skrbnice za poseben primer k sklenjeni najemni pogodbi – stečaj najemnika – neodpoved najemne pogodbe – neizpolnitev pogojev za paulijansko tožbo – skrbnik za poseben primer po ZDen – začasni skrbnik zapuščine – višina najemnine – zastaranje terjatve za plačilo zakupnine
Sodišče prve stopnje je štelo, da je po „prenehanju najemne pogodbe“, to je od 23. 11. 2012 (stečaj) do avgusta 2014, ko je tožena stranka prodala svojih 5/6 nepremičnine, zahtevek utemeljen po 198. členu OZ oziroma da je tožena stranka obogatena. Pritožbeno sodišče sicer ugotavlja, da ima pritožba prav, ko opozarja na 248. člen ZFPPIPP. Z začetkom stečajnega postopka pridobi stečajni dolžnik pravico odpovedati najemne in zakupne pogodbe, ki jih je sklenil pred začetkom stečajnega postopka z enomesečnim odpovednim rokom.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0081530
URS člen 154, 154/1. Direktiva 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju več ozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu člen 16. ZASP člen 130, 130/1, 146, 146/1, 146/1-1, 147, 149, 149/1, 149/1-3, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/4, 157/4-3, 157/6, 158, 158/1, 158/2. ZASP-B člen 17. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4, 4/2, 12, 12/3. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 1, 1/2. OZ člen 3, 17, 17/2, 299, 299/1, 378, 378/1. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6, 6/1,14.
sorodne pravice - pravice izvajalcev - pravice proizvajalcev fonogramov - javna priobčitev komercialnih fonogramov - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - monopolni položaj kolektivne organizacije - uporabniki - nadomestilo za uporabo fonogramov - načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij - pogodba o neizključnem prenosu pravic - omejitev pogodbene avtonomije - dolžnost skleniti pogodbo (kontrahirna dolžnost) - obvezna vsebina pogodbe - pravna narava tarife - primerno nadomestilo - varstvo pred zlorabo prevladujočega položaja - vsebina skupnega sporazuma - razlikovalne okoliščine višine nadomestila - enako varstvo pravic
Iz uzakonjene kontrahirne dolžnosti tožeče stranke po prvem odstavku 158. člena ZASP, ki določa, da uporabnik del iz repertoarja kolektivne organizacije lahko kadar koli zahteva sklenitev pogodbe o neizključnem prenosu pravic za uporabo teh del v skladu z veljavno tarifo, izhaja, da za obravnavano razmerje načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij s svojimi prvinami (1. prosta odločitev o sklenitvi pogodbe, 2. prosta izbira sopogodbenika in 3. prosta izbira vsebine pogodbe), ne velja. V konkretnem primeru ni izpolnjena nujna predpostavka načela avtonomnosti urejanja obligacijskih razmerij, to je prirejena moč sopogodbenikov.
Tožeča stranka je na uporabnikov poziv pogodbo dolžna skleniti, in sicer jo je dolžna skleniti v skladu z veljavno tarifo. V primeru, da sklenitev pogodbe pogojuje z vsebino pogodbenih določil, ki niso v skladu z določbami predpisov, s katerimi je delno ali v celoti določena vsebina pogodb, ti predpisi stopajo na mesto pogodbenih določil, ki niso v skladu z njimi (drugi odstavek 17. člena OZ).
Glede na ustaljeno sodno prakso pritožbenega sodišča, po kateri pravno osnovo za izračun upravičenj tožeče stranke do uporabnikov, ki s svojim ravnanjem nezakonito posegajo v pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov, predstavlja tarifa iz SS 2006, je zavrnitev pravnega varstva v primerih, kakršen je obravnavani, nujna že z vidika načela enakega varstva pravic; k zaključku, da so določbe SS 2006, ki višino nadomestila diferencirajo ter nesorazmerno povečujejo na okoliščini nepravočasno sklenjene pogodbe oziroma pretekli okoliščini, ki s konkretno uporabo fonogramov nima povezave, v nasprotju s kogentnimi zakonskimi določbami in kot take nične, pa vodi tudi evropskemu pravu konformna razlaga ZASP.
Organizacija za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic zaradi (zakonsko določene) nepridobitnosti njene izključne dejavnosti, ne ustreza definiciji gospodarskega subjekta po ZPreZP-1, zato ta zanjo ne velja, sodišče prve stopnje pa je zahtevek, vložen na njegovi podlagi, pravilno zavrnilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0084454
OZ člen 179. ZVZD člen 8.
odškodninska obveznost – nepremoženjska škoda – poškodba na delovnem mestu – odgovornost delodajalca – temelj obveznosti – kršitev pravil o varnosti in zdravju pri delu – vzročna zveza – odsotnost vzročne zveze – teorija o adekvatni vzročnosti – trditvena podlaga
Tožnica je s svojim zahtevkom uveljavljala plačilo odškodnine za škodo, ki ji je nastala pri opravljanju dela v pomivalnici zavarovanca toženke, ko je pri vnosu pekača v pomivalni stroj z desnico po mezinčevi strani zapestja močno udarila ob rob vrat pomivalnega stroja. Sodišče prve stopnje je njen zahtevek pravilno zavrnilo. Zaključilo je, da je podana protipravnost ravnanja zavarovanca toženke, da pa med njegovimi kršitvami ZVZD in nastalo škodo ni vzročne zveze.
Zmotno je pritožbeno naziranje, da teorija o adekvatni vzročnosti v sodni praksi ni splošno sprejeta.
ZPP člen 80, 81, 81/1, 205, 205/1, 205/1-3, 207, 207/2, 208, 208/1. ZNP člen 35, 35/1, 35/5.
prekinitev postopka zaradi prenehanja pravne osebe – nadaljevanje prekinjenega postopka – odprava pomanjkljivosti – sposobnost biti stranka – ustavna pravica do sodnega varstva – povrnitev stroškov nepravdnega postopka
Kljub temu, da predlagatelj ne obstaja več, je o predlogu nasprotne udeleženke za povrnitev stroškov postopka treba odločiti.
Ker A. v predmetnem postopku ni bil priznan status udeleženca, mu tudi ni bilo potrebno navedenega sklepa osebno vročati, niti objavljati na spletnih straneh Agencije za javnopravne evidence in storitve, ker se po 43. členu ZSReg na teh spletnih straneh objavljajo samo vpisi v sodni register in predložitev listin, ne pa tudi procesni sklepi.
Že zato, ker je neposredno vročanje sklepa o zavrženju vloge predvideno le vložniku take vloge, javna objava takega sklepa pa ni potrebna, je logično, da zakon pravni interes za pritožbo zoper sklep o zavrženju vloge priznava le vložniku le te.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0079575
ZPP člen 319, 319/2. ZIZ člen 17, 20a, 20a/1, 20a/2, 20a/3.
zavrženje tožbe - ne bis in idem - neposredno izvršljiv notarski zapis - izpisek iz poslovnih knjig - izvršljiva sodna odločba - izvršilni naslov - posojilna pogodba - solidarno poroštvo - podaljšanje roka vrnitve posojila - zapadlost terjatve - potek roka - drugo dejstvo - dokaz zapadlosti terjatve - upnikova pisna izjava dolžniku - dokazilo o vročitvi pisne izjave
Če je ista obveznost tako predmet neposredno izvršljivega notarskega zapisa kot tudi izpiska iz poslovnih knjig oziroma obračuna obresti, upnik ne more na tej podlagi izposlovati še sodbe, saj tako izvršljiva sodna odločba kot izvršljiv notarski zapis predstavljata izvršilni naslov, na podlagi katerega sodišče dovoli izvršbo. Na osnovi iste terjatve pa upnik ne more pridobiti dveh izvršilnih naslovov. Sodišče mora namreč med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že razsojena. Če ugotovi, da je bila pravda začeta o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, zavrže tožbo.
Tožbeni zahtevek temelji na obveznosti toženca kot solidarnega poroka po posojilni pogodbi v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Zaradi podaljševanja roka vrnitve posojila po prevzemu poroštva se posojilojemalčeva oziroma porokova obveznost ni povečala, če bi se, bi omenjena okoliščina lahko pomenila samo omejitev poroštva na tisti del posojilojemalčeve obveznosti, ki je obstojal na dan prevzema poroštva. Podaljševanje roka vrnitve posojila pa ni razlog za prenehanje poroštva.