ZGD-1 člen 48, 481, 482, 521, 521/1, 521/1-4. ZSReg člen 10, 10/1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 42. ZFPPIPP člen 229, 373.
prenos poslovnih deležev pri subjektu vpisa v stečaju – zavrnitev zahtevka za vpis sprememb v sodni register na podlagi pogodbe o prenosu poslovnih deležev družbi v stečaju
Nihče ne more na drugega prenesti več pravic kot jih ima sam. Družbenik družbe v stečaju, ki mu zaradi stečaja ostane le pravica do sorazmernega dela preostanka stečajne mase, na drugega ne more prenesti poslovnega deleža v skladu z določbami ZGD-1 o odsvojitvi celotnega ali dela poslovnega deleža. Registrsko sodišče mora predlog za vpis spremembe družbenikov, poslovnih deležev in družbene pogodbe na podlagi pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža v subjektu vpisa v stečaju zavrniti, ker tak predlog ni v skladu z zakonom.
Ker osebam, ki so v sodni register vpisane kot družbeniki, v stečaju preneha pravica do upravljanja (odločanja), jim preneha tudi pravica do spremembe družbene pogodbe. To pa posledično pomeni, da tudi čistopisa družbene pogodbe ali akta o ustanovitvi po začetku stečajnega postopka ni več mogoče izdelati.
Glede na neizpodbijane dejanske ugotovitve, da je bila kotna brusilka v lasti prvega toženca, ki je skrbel za delovanje orodja in strojev, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je bil slednji dolžan nadzirati varnost (tehnično ustreznost) strojev in orodja. Zato pritožbene trditve druge toženke, da je bil za varnost delovnega okolja in procesa zadolžen stranski intervenient, ki je nadziral in razporejal delo, niso utemeljene.
Poudariti velja, da poškodbe ni povzročil razžarjeni opilek, temveč kos rezalne plošče. Že zato navedba, da je tožnik prispeval k nastanku škode, ko je kljub iskram gledal proti kotni brusilki, čeprav bi se moral zavedati možnosti, da mu opilek prileti v oko, ne zdrži resne presoje. Prav tako je povsem neživljenjsko stališče, da bi tožnik moral predvideti raztrganje rezalne plošče drugega delavca, ki je posledica tehnične neustreznosti orodja.
trditveno in dokazno breme – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – kršitev pravice do izjave
Glede na ugovorne navedbe tožene stranke bi bilo od tožeče stranke pretirano pričakovati, da bi morala v svojo trditveno podlago vključiti še podatke o površini zemljevidov. Po prepričanju višjega sodišča bi morala tožena stranka najprej konkretizirano ugovarjati, da tožeča stranka katerega izmed zemljevidov, ki so vključeni v seznam, ni izdelala, ali da ni bil takšne površine, kot je navedeno v seznamu, ipd. Tako pa seznamu kart ni ugovarjala, niti ni zatrjevala, da zaračunani znesek (za osnovna dela) ne ustreza številu in/ali površini zaračunanih zemljevidov, zaradi česar je ocena sodišča prve stopnje o prešibki trditveni podlagi tožeče stranke zmotna.
prekinitev postopka - prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja- predhodno vprašanje - pravnomočna odločitev o predhodnem vprašanju - nadaljevanje prekinjenega postopka - vložitev izrednega pravnega sredstva
Če je bilo o predhodnem vprašanju na matičnem področju odločeno z učinki pravnomočnosti, ni mogoče zahtevati prekinitve postopka, če je bilo proti pravnomočni odločbi o predhodnem vprašanju vloženo izredno pravno sredstvo.
spor majhne vrednosti – mandatna pogodba – plačilo – višina plačila – število opravljenih ur vožnje – izplačilo – dejansko stanje – pritožbeni razlogi
Sodba, s katero je končan spor v postopku o sporu majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbeno sodišče je zato vezano na dejanski ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bila naročnica storitve toženka in da je pri pravni prednici tožnice opravila 139 ur vožnje, za kar je tožnici dolžna plačati.
predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek - pravna oseba - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - trditveno breme - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - blokada transakcijskega računa - zastavljeno premoženje
S prvostopenjskim sklepom je bil predlog tožene stranke zavrnjen pravilno, saj tožena stranka sploh ni navedla, da ne more priskrbeti denarja brez ogrožanja svoje dejavnosti. Dejstvo, da naj bi imela zastavljeno vse premoženje še zdaleč ne pomeni, da si denarja za plačilo sodne takse ne more priskrbeti; to je med drugim odvisno od vrednosti zastavljenih stvari dolgov, s katerimi je obremenjeno premoženje. Glede tega pa tožena stranka ni navedla ničesar.
IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077504
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 58, 60. ZIZ člen 13, 13/2, 17, 23. ZPP člen 318, 318/3. Ovršni zakon člen 23, 287.
priznavanje in izvrševanje tujih sodnih odločb in javnih listin – verodostojna listina – izvršilni naslov – izvršljiva javna listina – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – notar – hrvaško pravo – Uredba Bruselj I bis – odpravljiva nesklepčnost predloga za izvršbo
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine lahko po hrvaškem pravu izda tudi notar. Predlog za izvršbo je sam s seboj v nasprotju, ko upnik po eni strani zatrjuje, da vlaga predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, in sicer javne listine, po drugi strani pa to listino označuje kot „sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine“, ki bi glede na samo oznako lahko predstavljal izvršilni naslov. Glede na navedeno je zahtevek upnika v predlogu za izvršbo nesklepčen – upnik namreč zahteva, naj sodišče dolžniku naloži, da v roku 8 dni plača upnikovo terjatev ter dovoli predlagano izvršbo, hkrati pa zatrjuje tako, da gre za verodostojno listino (javno listino) kot to, da je podlaga za dovolitev izvršbe izvršilni naslov. V dani situaciji gre za odpravljivo nesklepčnost, saj je nesklepčnost v danem primeru načeloma mogoče odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru iste zahteve oziroma istega predloga upnika.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-1, 427/1-2, 429. ZPP člen 208, 208/2. ZSReg člen 19.
izbris subjekta iz sodnega registra brez likvidacije - predlog lastnika objekta - izbrisni razlog - hipoteka - nepremičnina - premoženje - najem - najemnina - zahteva za oceno ustavnosti - odločba Ustavnega sodišča - ugotovitev, da je zakon v neskladju z Ustavo
Do odprave ugotovljenega neskladja v postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, se kot ugovor, da izbrisni razlog ne obstaja, ki se vodi iz razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP (na predlog lastnika objekta) lahko uveljavi tudi, da pravna oseba ni prenehala poslovati, da ima premoženje ali da ni izpolnila vseh svojih obveznosti. Navedeno pomeni, da je mogoče v izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP uveljaviti vsebinsko enak ugovor kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
izvršba na nepremičnino – izročitev nepremičnine kupcu – izselitev dolžnika iz stanovanja – izpraznitev in izročitev nepremičnine – izvršilni naslov zoper dolžnika – ugovor tretjih v kasnejši izvršbi
V sklepu o izročitvi nepremičnine v primeru nepremičninske izvršbe izvršilno sodišče odloči, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše ali stanovanja, saj je to izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine. Sklep se lahko nanaša le na dolžnika in je torej izvršilni naslov zoper dolžnika, morebitne pravice tretjih oseb pa na dolžnost dolžnika za izselitev iz družinske stanovanjske hiše ne morejo vplivati. Zgolj lastnik se je dolžan izseliti iz nepremičnin in jih proste oseb stvari, ki se nanašajo le na dolžnikove stvari, izročiti kupcu v posest, morebitne pravice tretjih oseb, to je obstoj osebne služnosti, pa lahko tretja oseba uveljavlja z ugovorom tretje v izvršilnem postopku, ki bo tekel na podlagi izvršilnega naslova.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - PRAVO EVROPSKE UNIJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075325
Prva direktiva Sveta št. 89/104/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami člen 10. ZIL-1 člen 120, 120/6, 120/6-a. ZPP člen 39.
tožba za razveljavitev znamke zaradi neuporabe - uporaba znamk - resna in dejanska uporaba znamke - simbolična uporaba znamke - uporaba znamke v nespremenjeni obliki - vrednost spornega predmeta - pivo - kozorog
Za svoj uspeh v pravdi bi tožena stranka, upoštevajoč njene navedbe, da blagovno znamko uporablja (in da jo je v relevantnem času uporabljala), morala predložiti take dokaze, iz katerih bi bilo jasno razvidno, da uporablja svojo znamko, v taki obliki, ki se glede na obliko, v kateri je bila (ta znamka) registrirana, razlikuje v elementih, ki ne spreminjajo razlikovalnega značaja znamke. Tega pa s sklicevanjem na uporabo ostalih registriranih znamk v nespremenjeni obliki, ni storila. Zato je taka njena obramba proti navedbam tožeče stranke, da besedne blagovne znamke tožena stranka ne uporablja niti je v relevantnem obdobju ni uporabljala, nesklepčna.
pravnomočno potrjena prisilna poravnava – nadaljevanje prekinjenega izvršilnega postopka – utesnitev po potrjeni prisilni poravnavi – delno plačilo terjatve pred pričetkom prisilne poravnave – dovoljena pritožbena novota
Glede na to, da je bilo o upnikovi terjatvi, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava, odločeno s pravnomočnim sklepom o izvršbi, je treba pri nadaljevanju postopka izvršbe izhajati iz višine terjatve, kot ta izhaja iz izvršilnega naslova oziroma po stanju ob začetku postopka prisilne poravnave. Navedbe o delnem plačilu terjatve, ki je predmet tega postopka, do začetka postopka prisilne poravnave in po izdaji sklepa o izvršbi, predstavljajo dopustne pritožbene novote, saj bi lahko vplivale na višino upnikove terjatve na dan začetka postopka prisilne poravnave.
odpust obveznosti – preklic odpusta obveznosti – ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja – dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem – poročanje o spremembi premoženja
Določilo prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP v zvezi s 3. točko drugega odstavka 384. člena ZFPPIPP pomeni, da mora stečajni dolžnik, zlasti če ga k temu zaveže upravitelj, med preizkusnim obdobjem stečajnemu upravitelju mesečno pošiljati podatke o skupnem znesku plače. Iz Navodila upravitelja, ki ga je dolžnik podpisal 31.3.2015, pa je razvidno, da se je dolžnik upraviteljici zavezal, da ji bo mesečno poročal o vsaki spremembi premoženja, pa tudi, če spremembe ne bi bilo.
Ker A. v predmetnem postopku ni bil priznan status udeleženca, mu tudi ni bilo potrebno navedenega sklepa osebno vročati, niti objavljati na spletnih straneh Agencije za javnopravne evidence in storitve, ker se po 43. členu ZSReg na teh spletnih straneh objavljajo samo vpisi v sodni register in predložitev listin, ne pa tudi procesni sklepi.
Že zato, ker je neposredno vročanje sklepa o zavrženju vloge predvideno le vložniku take vloge, javna objava takega sklepa pa ni potrebna, je logično, da zakon pravni interes za pritožbo zoper sklep o zavrženju vloge priznava le vložniku le te.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0079575
ZPP člen 319, 319/2. ZIZ člen 17, 20a, 20a/1, 20a/2, 20a/3.
zavrženje tožbe - ne bis in idem - neposredno izvršljiv notarski zapis - izpisek iz poslovnih knjig - izvršljiva sodna odločba - izvršilni naslov - posojilna pogodba - solidarno poroštvo - podaljšanje roka vrnitve posojila - zapadlost terjatve - potek roka - drugo dejstvo - dokaz zapadlosti terjatve - upnikova pisna izjava dolžniku - dokazilo o vročitvi pisne izjave
Če je ista obveznost tako predmet neposredno izvršljivega notarskega zapisa kot tudi izpiska iz poslovnih knjig oziroma obračuna obresti, upnik ne more na tej podlagi izposlovati še sodbe, saj tako izvršljiva sodna odločba kot izvršljiv notarski zapis predstavljata izvršilni naslov, na podlagi katerega sodišče dovoli izvršbo. Na osnovi iste terjatve pa upnik ne more pridobiti dveh izvršilnih naslovov. Sodišče mora namreč med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že razsojena. Če ugotovi, da je bila pravda začeta o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, zavrže tožbo.
Tožbeni zahtevek temelji na obveznosti toženca kot solidarnega poroka po posojilni pogodbi v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Zaradi podaljševanja roka vrnitve posojila po prevzemu poroštva se posojilojemalčeva oziroma porokova obveznost ni povečala, če bi se, bi omenjena okoliščina lahko pomenila samo omejitev poroštva na tisti del posojilojemalčeve obveznosti, ki je obstojal na dan prevzema poroštva. Podaljševanje roka vrnitve posojila pa ni razlog za prenehanje poroštva.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023471
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1, 394, 394/1.
kaznivo dejanje goljufije – zakonski znaki kaznivega dejanja – opis kaznivega dejanja – konkretizacija zakonskih znakov v opisu kaznivega dejanja – goljufivi namen – lažnivo prikazovanje ali prikrivanje dejanskih okoliščin – puščanje v zmoti – običajna neizpolnitev pogodbe – civilnopravno razmerje – kršitev kazenskega zakona
Kaznivo dejanje po prvem odstavku 211. člena KZ-1 izvrši tisti, ki zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi tega z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Storilčevo ravnanje pri tem je posebej motivirano, saj storilec ravna s specifičnim vzgibom okoristiti se, pri čemer slednje skuša doseči z ustvarjanjem zmotne predstave ali prikrivanjem dejanskih okoliščin pri oškodovancu. Prva oblika izvršitve tega kaznivega dejanja, torej ustvarjanje zmotne predstave pri oškodovancu, je posledica storilčevih lažnih trditev o dejanskih okoliščinah, pri drugi obliki pa storilec izkoristi že obstoječo oškodovančevo zmoto, ki jo bodisi podkrepi s svojim aktivnim ravnanjem ali pa oškodovancu le pasivno ne razkrije tistega, kar bi mu bil glede na njuno medsebojno razmerje dolžan pojasniti in ga v tem pušča v zmoti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082288
OZ člen 6, 6/2, 642, 642/1, 642/2. ZPP člen 339, 339/2, 399/2-14.
podjemna pogodba – naročnik del – fizična oseba kot naročnik – direktor družbe kot naročnik – dolžna skrbnost – odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih – dogovor o plačilu del – višina plačila – določitev plačila – vnaprejšnja dokazna ocena
Sodišče bo moralo v ponovljenem postopku izvesti predlagane dokaze ter se obrazloženo opredeliti do vprašanja obstoja dogovora o plačilu del. Če bo ugotovilo, da plačilo (cena) ni bilo določeno s pogodbo, ga bo moralo samo določiti, ob angažiranju predlaganega sodnega izvedenca.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023472
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1, 394, 394/1.
kaznivo dejanje goljufije – zakonski znaki kaznivega dejanja – opis kaznivega dejanja – konkretizacija zakonskih znakov v opisu kaznivega dejanja – goljufivi namen – ustvarjanje zmotne predstave ali prikrivanje dejanskih okoliščin – puščanje v zmoti – kršitev kazenskega zakona
Kaznivo dejanje po prvem odstavku 211. člena KZ-1 izvrši tisti, ki zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Storilčevo ravnanje pri tem je posebej motivirano, saj storilec ravna s specifičnim vzgibom okoristiti se, pri čemer slednje skuša doseči z ustvarjanjem zmotne predstave ali prikrivanjem dejanskih okoliščin pri oškodovancu. Prva oblika izvršitve tega kaznivega dejanja, torej ustvarjanje zmotne predstave pri oškodovancu, je posledica storilčevih lažnih trditev o dejanskih okoliščinah, pri drugi obliki pa storilec izkoristi že obstoječo oškodovančevo zmoto, ki jo bodisi podkrepi s svojim aktivnim ravnanjem ali pa oškodovancu le pasivno ne razkrije tistega, kar bi mu bil glede na njuno medsebojno razmerje dolžan pojasniti in ga s tem pušča v zmoti.