zahteva za sodno varstvo - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - nasprotje v izreku sodbe
Sodišče prve stopnje v I. točki izreka odločilo le o zahtevi za sodno varstvo pravne osebe, ne pa tudi o zahtevi za sodno varstvo, ki jo je zoper isto odločbo vložila odgovorna oseba pravne osebe, kljub temu pa je v II. točki izreka tudi odgovorni osebi naložilo plačilo sodne takse za zavrnitev zahteve za sodno varstvo in v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedlo razloge, zaradi katerih je zavrnilo tudi zahtevo za sodno varstvo odgovorne osebe.
SPZ člen 154, 154/2. ZGD-1 člen 132. ZBan-2 člen 37.
hipoteka na nepremičnini - izbrisna pobotnica - izstavitev izbrisne pobotnice - izbris hipoteke - pogoji za izbris - plačilo terjatve - dogovor o izstavitvi zemljiškoknjižnega dovolila - zastopanje pravne osebe - zastopanje banke - uprava - pooblastilo za zastopanje družbe
Tožena stranka je banka, organizirana kot delniška družba. ZBan-2 določa, da banko zastopa in predstavlja uprava. Kot izhaja iz dokumenta Razkritje glede ureditev upravljanja v Banki A. je kreditni odbor osrednji organ odločanja o vseh transakcijah s kreditnim tveganjem. Navedeno pa ne pomeni, da lahko kreditni odbor podaja pravno zavezujoče izjave nasproti tretjim osebam, temveč zgolj odloča o kreditnem tveganju. Kreditni odbor kot notranji organ banke ni pristojen za sklepanje pogodb oziroma podajanje zavezujočih izjav nasproti tretjim osebam.
pravica do delne pokojnine - pokojninska osnova - plačilo za delo preko polnega delovnega časa - posebni delovni pogoj
Skupno delovnopravnim predpisom v spornem obdobju je, da se je za delo preko polnega delovnega časa, ki se je lahko štelo kot poseben delovni pogoj, upoštevalo le tisto delo, ki je bilo opravljeno kot izjemno, nepredvidljivo in nujno. Takšno delo je moralo biti opredeljeno v splošnem aktu delodajalca, ta pa je moral biti v skladu z veljavno delovnopravno zakonodajo.
Delo preko polnega delovnega časa pri tožnikovem delodajalcu v letih od 1977 do 1985 je bilo vsakdanja, utečena praksa in okoliščine, v katerih se je delo opravljalo, niso bile izjemne in nepričakovane. Tožnik je delo preko polnega delovnega časa opravljal v precejšnjem številu ur, nepričakovanost in izjemnost takšnega dela pa ni dokazana.
V zadevi gre za presojo drugostopenjske odločbe z dne 15. 1. 2021 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 23. 11. 2020, s katero je zavrnjena zahteva na izplačilo dodatka za nego otroka na podlagi ZINDNO, ker je bila denarna dajatev vlagatelju redno izplačevana od 1. 3. 2011 dalje. Ugotovljeno je bilo, da ne gre za dejanski stan iz ZINDNO, ki je poleg ostalega zagotovil izplačilo neizplačanih dodatkov za nego otroka upravičencem, če so kadarkoli od 1. 1. 2003 do 31. 12. 2016 v skladu z zakonom, ki je urejal starševsko varstvo in družinske prejemke, izpolnjevali pogoje za pridobitev dodatka za nego otroka.
Pretežni del pritožbene polemike gre v smeri izpostavljanja razkoraka med ugotovitvami izvedencev s področja psihiatrije. Neskladja, oz. razkorak nedvomno obstaja. A ta neskladja morajo biti prepuščena v presojo izključno razpravljajočemu senatu. Uveljavljanje le-teh v postopku odločanja o priporu, presega okvire tega pritožbenega postopka.
prodajna pogodba - garancija za brezhibno delovanje prodane stvari - odškodnina zaradi zamude pri izpolnitvi
Predelavo je opravila tožena stranka sama, nanjo tožeča ni imela vpliva, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da se je dokazno breme prevalilo na toženo stranko. Nepooblaščen poseg v stvar (najmanj to, da je bila glavna ročka za vklop twin diska porezana in da se je na sklopki nekaj varilo) namreč lahko izključi garancijo. Ker gre za ravnanje v sferi toženca, bi on moral izkazati, da bi do okvare prišlo kljub njegovim posegom.
procesna legitimacija upnika - predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja - identiteta zahtevkov - pravnomočnost odločitve - objektivne meje pravnomočnosti - formalna nesklepčnost tožbe (nepopolnost tožbe) - določenost tožbenega zahtevka - časovne meje pravnomočnosti - cesija terjatve
Če sodišče odloči o vsebinsko nesklepčni tožbi, spada takšna odločitev med vsebinske (meritorne) sodne odločbe. Objektivne meje njene pravnomočnosti zajemajo celoten sklop dejstev, ki tvorijo konkretni življenjski primer, na katerega je sodišče uporabilo materialno pravo, to je tudi dejstev, ki jih tožnik ni navedel in zato nove tožbe na isti dejstveni podlagi, na kompleksu dejstev, na katerem temelji pravnomočna sodba o nesklepčnem tožbenem zahtevku, ni mogoče več uveljavljati. Če pa gre za formalno nesklepčnost tožbe, če sam tožbeni zahtevek ni dovolj jasen in konkretiziran, če iz njega ni mogoče ugotoviti, na katera konkretna dejstva točno se nanaša, pride v poštev ravnanje po 105. členu ZPP.
Če sodišče meritorno odloči o nesubstanciranem zahtevku, niti iz tožbe niti iz sodbe ni razvidno, o katerem zahtevku (oz. o kateri terjatvi) je bilo odločeno, in kako preveriti identiteto obeh zahtevkov.
V skladu s tretjim odstavkom 57. člena ZFPPIPP lahko novi upnik, ki je pridobil terjatev od prvotnega upnika, tudi v predhodnem postopku vstopi v čevlje prvotnega upnika brez privolitve dolžnika. V takem primeru novi upnik podati izjavo, da vstopa tudi v položaj predlagatelja stečajnega postopka.
zapuščinski postopek - tuj pokojninski sistem - sredstva iz pokojninskega sklada - sredstva na bančnem računu - obseg zapuščine - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - vezanost na pravnomočni sklep o dedovanju
Dediči odgovarjajo za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja, tako da bodo morali vsak do višine podedovanega zneska sredstva vrniti tujemu pokojninskemu skladu.
ZNB člen 39, 57, 57/1, 57/1-14. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2021) člen 3, 3/2, 3/2-1, 5, 5/2.
Prekršek po 14. točki prvega odstavka 57. člena ZNB stori posameznik, ki ne ravna v skladu z odloki oz. odločitvami, ki jih Vlada RS sprejme na podlagi prvega odstavka 39. člena ZNB.
Ker je za prekršek po 14. točki prvega odstavka 57. člena ZNB lahko kaznovan le posameznik (ne pa tudi pravna oseba oz. lokalna skupnost) in ker Odlok 174/21 določa, da preverjanje izpolnjevanja pogoja PCT organizirajo odgovorne osebe, ki izvajajo ali organizirajo opravljanje dela, je v predmetni zadevi najprej potrebno odgovoriti na vprašanje, ali je mogoče storilca kot župana šteti kot osebo, ki izvaja in organizira opravljanje dela.
V postopku za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve prekrška v preizkusni dobi sodišče torej ugotavlja zgolj to, ali je storilec v času preizkusne dobe storil prekršek, za katerega mu je bila izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk, kar mora biti ugotovljeno s pravnomočnim plačilnim nalogom, odločbo ali sodbo o prekršku. V kolikor so ti pogoji izpolnjeni, sodišče nima možnosti tehtanja, ali naj storilcu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti.
Pri presoji pravne narave sklenjene pogodbe namreč ni ključen samo formalni naziv pogodbe, temveč je treba iskati skupen namen oziroma interes pogodbenih strank, ki sta ga zasledovali pri sklenitvi pogodbe. Sodišče prve stopnje je ta namen ugotovilo, in sicer je na podlagi več izvedenih dokazov in ugotovitev pravilno zaključilo, da je bil skupni namen pogodbe dejansko tak, kot je bil izrecno zapisan v pogodbi, torej da si zapustnica zagotovi vso morebiti potrebno pomoč in oskrbo v starosti.
pravno odločilna dejstva - vročitev plačilnega naloga - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije - pravnomočnost
Ker iz overjenih fotokopij plačilnih nalogov jasno in nedvoumno izhaja, da so storilcu bili vsi plačilni nalogi vročeni osebno na kraju storitve prekrška, kar je tudi potrdil s svojim podpisom, so pritožbene trditve, da storilcu plačilni nalogi niso bili pravilno vročeni, brez vsakršne osnove. Pritožbene navedbe tako ne vzbujajo nobenih pomislekov v pravilnost ugotovitve pravnomočnosti plačilnih nalogov zaradi česar je smiselno uveljavljani pritožbeni očitek zmotne ugotovitve dejanskega stanja neutemeljen.
Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 6, 52, 52/1, 52/1-a, 52/2, 52/2-b, 52/3.. Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (Besedilo velja za EGP in Švico) (2009) člen 12.. ZPIZ-1 člen 5, 36, 39, 50, 406, 409.. ZPIZ-2 člen 4.
pravica do starostne pokojnine - pokojninska doba - zavarovalna doba - vajeništvo - zavrnitev dokaznih predlogov
Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje je v letih od 1961 do 1963 urejal ZPZ/57 in ne TZPZ/64. Po ZPZ/57 so za starostno pokojnino bile obvezno zavarovane osebe v delovnem razmerju (12. člen) ali osebe, ki so opravljale samostojni poklic (13. člen). V 49. členu ZPZ/57 je bilo izrecno določeno, da se v delovno dobo ne šteje čas, ko je bil zavarovanec vajenec, ki se je redno šolal, ne glede na starost, izvzemši primere iz 27. člena zakona. Čas vajeniške dobe, sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela v letih 1961 do 1963 ni bil nikoli všteven v zavarovalno dobo, saj vajenci po takratnih izobraževalnih programih niso bili pokojninsko in invalidsko zavarovani po določbah 12. do 16. člena ZPZ/57, kot zmotno in brez kakršnekoli dejanske in pravne podlage zatrjuje pritožba. V dosedanji sodni praksi je bilo dosledno poudarjeno, da so bili vajenci in učenci strokovnih šol s praktičnim poukom sicer zdravstveno zavarovani za vse zavarovane primere, ne pa pokojninsko invalidsko po takratnih predpisih. Torej niti po ZPZ/57.
Kazenska ovadba oškodovanca, ki se je kot privilegirana priča kasneje odrekel pričevanju, se iz spisa ne izloči, saj samoiniciativno podane ovadbe ni mogoče šteti za obvestilo, ki ga je policija pridobila od privilegirane priče po 148. členu ZKP. Kazenska ovadba torej ni obvestilo, ki ga policisti zberejo od osebe na podlagi 148. člena ZKP.
ZPP člen 212, 254, 287, 287/2.. ZPIZ-2 člen 41, 41-1, 41-2, 63, 63/2, 63/2-1, 63/2-2.
ugotavljanje invalidnosti - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - II. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina
Sodišče prve stopnje je v zvezi s tožnikovo trditvijo, da pri njem zdravljenje ni končano, pravilno poudarilo, da je treba stanje invalidnosti ugotavljati tudi, če je predvideno še nadaljnje zdravljenje ali diagnostika. Bistveno je, da gre za dokončno stanje in da kljub zdravljenju ni mogoče pričakovati izboljšanja oziroma sprememb v zdravstvenem stanju.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00058359
KZ-1 člen 67.. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 506.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - razlogi za preklic pogojne obsodbe - pravno relevantna dejstva
Postopek preklica pogojne obsodbe je poseben, samostojen postopek, ki ga skladno s členom 506 ZKP izvede sodišče prve stopnje, torej se ta postopek izvede po pravnomočno končanem kazenskem postopku, v katerem je bilo meritorno odločeno o kazenski odgovornosti obsojenca in o kršitvi varstvenega nadzora določenega v pravnomočni pogojni obsodbi.
Tožeča stranka s plačilom B. d.o.o. torej ni plačevala tuj dolg, temveč svoj dolg do tožene stranke, saj ima podizvajalec pravico do neposrednega zahtevka za plačilo do naročnika, čeprav ta ni njegov sopogodbenik, če sta izpolnjeni naslednji predpostavki in sicer, da v razmerju med naročnikom in podjemnikom obstaja in je dospela podjemnikova terjatev za plačilo posla, ki ga je opravil podizvajalec in v razmerju med podjemnikom in podizvajalcem mora biti podizvajalčeva terjatev pripoznana. S pravnomočno sodno odločbo so bili ugotovljeni pogoji po 631. členu OZ in ko je tožeča stranka po sodni določbi plačala B. d.o.o., je dejansko in pravno plačala svoj dolg. Tako ima prav pritožba, da tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki ga vtožuje na podlagi 275. člena OZ ni utemeljen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičeno zvočno snemanje - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - zmotna uporaba materialnega prava - stopnjevitost delovnopravnih sankcij - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določbo prvega odstavka 109. člena ZDR-1, ker ob ugotovljenem dejanskem stanju ni dalo dovolj teže ugotovljenim okoliščinam na strani tožnika. Tožnik je dejanje priznal in tudi zatrdil, da gledano s časovne distance še sam ne razume, kako je lahko pristal na takšno izsiljevanje in se pustil tako zmanipulirati. Na delovnem mestu mu je bil ukraden mobilni telefon, kar je prijavil na policijo. Ko je to povedal v delovnem okolju, se je telefon nato znašel v prostorih delodajalca. V zvezi s temi dogodki je želel razgovor s kadrovsko službo, ki ga je tudi opravil. Zaradi izsiljevanja s strani neznane osebe pa je pogovor snemal in ga posredoval sodelavki. Kot je sam izpovedal, je bil v hudem stresu. Navedene okoliščine, predvsem odkrito priznanje in obžalovanje dogodka, po oceni pritožbenega sodišča opravičujejo pozitivno prognozo glede tožnikovega nadaljnjega vedenja.
Senat (sodnik posameznik), ki odloča o ugovoru (opravlja materialni preizkus obtožnega akta), ugotavlja samo, ali iz obtožnega akta in spisov izhaja zadosti dokazov za utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, ki je predmet obtožbe.
splošni pogoji zavarovanja - zamolčanje podatkov - sklenitev zavarovalne pogodbe - ničnost zavarovalne pogodbe - nenamerna neresničnost ali nepopolnost prijave
Zavarovalnica je v tem postopku toženka in njen bistven ugovor je strnjen v povedi: "Glede na dejstvo, da so bila zamolčana bistvena dejstva o zdravstvenem stanju zavarovanca, zaradi katerih tožena stranka ne bi sklenila zavarovalne pogodbe, tožena stranka meni, da so podani pogoji iz splošnih pogojev, na podlagi katerih ni dolžna izplačati zavarovalnine". Ta dejstva se podrejajo določbi 922. člena OZ, ki je umeščena med "Splošne določbe" in "Skupne določbe za premoženjska in osebna zavarovanja" ter vsebuje kogentno (prisilno) določbo, ki glasi:"(2) Zavarovalna pogodba je nična, če je tedaj, ko je bila sklenjena, zavarovalni primer že nastal, če je bil že v nastajanju ali je bilo gotovo, da bo nastal, ali če je tedaj že prenehala možnost, da bi nastal."