ZDen člen 44, 44/1. Navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (2000) člen 8, 8/1, 8/2.
denacionalizacija - odškodnina za podržavljeno premoženje - obstoj ovire za vrnitev premoženja v naravi - ugotavljanje vrednosti podržavljenega podjetja - neto aktiva podržavljenega podjetja - pomanjkljivosti sklepa - podzakonski predpis - zmotna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Temeljno, z zakonom določeno pravilo je, da se vrednost zaplenjenega premoženja določi po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti. Oblike in obseg vrnitve denacionaliziranega premoženja so določeni v tretjem poglavju ZDen; merila za ocenjevanje vrednosti podržavljenih podjetij oziroma premoženja so določena v podzakonskem predpisu. Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja predvidevajo ugotavljanje vrednosti podjetij po metodi neto aktive, torej tako, da se od vrednosti sredstev odštejejo obveznosti. Sodna praksa je enotna, da je v primerih, ko gre za vračanje podjetja, treba ugotoviti njegovo neto aktivo.
URS člen 21. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora (2019) člen 17.
bivalne razmere v priporu - pravica do osebnega dostojanstva - kršitev osebnostnih pravic - odškodninska odgovornost države - povrnitev nepremoženjske škode - protipravnost - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve osebnostnih pravic - višina odškodnine - pravična denarna odškodnina
Negativne posledice ki presegajo omejitve pripora, ki so neizogibno povezane z odvzemom svobode, utemeljujejo enotno odmero odškodnine in ne odmere za dan prekomernega trpljenja, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno presojalo celotno vtoževano obdobje, ne pa posameznih dni. Neutemeljena je pri tem navedba, da sodišče ni ustrezno upoštevalo drugih možnosti, ki jih je toženka zagotavljala, da bi ublažila vpliv negativnih okoliščin na prestajanje kazni. Glede možnosti bivanja izven sob je tako utemeljeno navedlo, da je tožnik znaten del tega časa lahko preživel le na hodniku, ki je bil namenjen uporabi večjega števila pripornikov, torej se tožnikov prostor za gibanje, ki ga je lahko preživel na skupnem hodniku, ni bistveno povečal, oziroma se njegove bivanjske razmere, če je šel iz sobe na hodnik, niso izboljšale. Okoliščina v zvezi z bivanjem izven sobe zato nima takšne teže, kot ji jo daje toženka, oziroma ni moč šteti, da je toženka s to okoliščino ustrezno nadomestila pomanjkanje prostora.
ponovljen postopek - plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost države - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - nepremoženjska škoda - plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo - pretrpljene duševne bolečine - stopnja duševnih bolečin - vzročna zveza - pravična denarna odškodnina kot pravni standard - načelo individualizacije - pomanjkljive trditve
Tudi glede nepremoženjske škode velja, da ni avtomatična niti domnevana posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Biti mora konkretizirana, zatrjevana in dokazana. Sodišče pa mora znotraj odmere enotne odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi izbrisa v vsakem posameznem primeru vsebinsko napolniti pravni standard pravične denarne odškodnine, upoštevajoč okoliščine konkretnega primera. Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je tožnik podal zelo splošne trditve o svojem duševnem trpljenju, ki jih tudi ob zaslišanju ni ustrezno konkretiziral in individualiziral (v smislu opisa, kako se je duševno trpljenje pri njem izražalo).
ODŠKODNINSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00071619
OZ člen 153, 153/2. ZPrCP člen 45, 45/1, 104, 104/1.
škodni dogodek - prometna nesreča - nepremoženjska škoda - sporen temelj in višina odškodnine - soprispevek k nastanku škodnega dogodka - objektivna odškodninska odgovornost - vzročna zveza - predvidljivost - nevarna stvar - ekskulpacija odgovornosti - alkoholizirani zavarovanec - vožnja pod vplivom alkohola - načelo defenzivne vožnje - prilagoditev hitrosti vožnje - kršitev cestnoprometnih predpisov - nenadno prečkanje ceste - pravična denarna odškodnina - izguba delovne zmožnosti - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - izguba osebnega dohodka
Pri oprostilnih razlogih gre za izjeme, zato se nepričakovanost tožnikovega dejanja presoja po najstrožjem merilu skrajne skrbnosti, to je, ali je bilo tožnikovo ravnanje nepričakovano za posebej skrbnega voznika. V sfero rizika objektivno odgovornega imetnika nevarne stvari spadajo tudi neprevidna in nepremišljena ali celo nerazumna ravnanja oškodovancev.
Zavarovanec je kršil ZprCP že s tem, ko je upravljal motorno vozilo pod vplivom alkohola. Splošno znano je, da voznikova alkoholiziranost negativno vpliva na njegove zaznavne, spoznavne in reakcijske sposobnosti (podaljšuje reakcijski čas) v prometu, ter na zmožnost predvidevanja poteka dogodkov in ocenjevanje tveganja oziroma zmanjšuje sposobnost voznikove presoje nastale nevarne situacije in hitre reakcije.
Zavarovanec ni vozil s prilagojeno hitrostjo in na dano prometno situacijo ni bil pozoren. Takratne prometne okoliščine so od zavarovanca terjale, da bi moral voziti še posebej pozorno in previdno, ne pa zgolj v mejah dovoljene hitrosti.
vezanost na kazensko obsodilno sodbo - premoženje družbe - pretrgana vzročna zveza
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da lastništvo odtujenih predmetov (ki so opredeljeni v izreku kazenske obsodilne sodbe) ni zakonski znak kaznivega dejanja tatvine oziroma velike tatvine in je pomembno le, da gre za tujo stvar, ki je vsaka stvar, katere lastnik ni storilec.
ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00070984
URS člen 8, 26. ZPŠOIRSP člen 10. OZ člen 360.
odločba Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - uporaba ZPŠOIRSP - upravičenec do odškodnine - izbrisani - pravica očeta - pravica do družinskega življenja - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - odškodninska odgovornost države - pravica do povračila škode po 26 čl. URS - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - zadržanje zastaranja - nepremagljive ovire - triletni zastaralni rok - subjektivni zastaralni rok
Tožnik ni bil izbrisan iz registra stalnega prebivalstva in njegov pravni status zaradi izbrisa ni bil spremenjen. Tožbeni zahtevek gradi na škodi, ki mu je kot staršu nastala zaradi kršitve pravice do družinskega življenja in posega v očetovsko vlogo do vzgoje in varstva. Po Ustavi je to varstvo posamezniku ob izpolnjenih predpostavkah pravice do povrnitve škode zagotovljeno z odškodnino na podlagi 26. člena Ustave. Sodna praksa je v več odločbah že zavzela stališče, da ZPŠOIRSP ni mogoče uporabiti za osebe, ki niso upravičenci po tem zakonu, pa čeprav so bili izbrisani iz registra stalnih prebivalcev. Za tožnika, ki iz registra ni bil izbrisan, kar je odločilni razlikovalni znak od položaja, ki ga ureja zakon, to še toliko bolj velja.
Glede na navedeno za odločitev o pravočasnosti tožbe ne more biti odločilno, ali je vložena v zakonskem roku, ki ga za upravičence po ZPŠOIRSP določa 10. člen tega zakona. Tudi ob upoštevanju 360. člena OZ, da zastaranje ne teče tisti čas, ko upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitve obveznosti, je treba v vsakem posamičnem primeru vendarle ugotoviti, kdaj bi posameznik lahko učinkovito uveljavil odškodninsko varstvo zoper državo. V konkretnem primeru je tožnik v tožbi sam zapisal, da je bila nepremagljiva ovira za tožbo odstranjena, ko je bila tožnikovemu sinu z dopolnilno odločbo z 10. 3. 2011 priznana pravica do stalnega prebivanja z učinkom od izbrisa dalje. Ob upoštevanju tega trenutka, ki ga je kot tipično okoliščino pri teku zastaralnega roka v več primerih upoštevala tudi sodna praksa, je njegov tožbeni zahtevek, vložen 20. 11. 2015, zastaral. Po presoji pritožbenega sodišča nadalje ni nepomembno, da je tožnik aktivno opozarjal na problematiko izbrisanih in se angažiral pri tožbi izbrisanih pred ESČP, torej se je zavedal problematike, vključno z neučinkovitimi ukrepi države. Tako je vedel za učinek pilotne sodbe ESČP v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji, s katero je bilo Sloveniji naloženo, da zaradi odsotnosti domačega pravnega sredstva, ki bi izbrisanim zagotavljalo ustrezno odškodnino, vzpostavi posebno odškodninsko shemo, tožnikom pa je zaradi kršitve človekovih pravic dolžna plačati pavšalno odškodnino za nepremoženjsko škodo. Najmanj od izdaje te sodbe dalje (26. 6. 2012) je bila odpravljena negotovost o odškodninski odgovornosti države za škodo, nastalo zaradi nezakonitega izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, s tem pa je tožnik lahko pričakoval učinkovito sodno varstvo. Tudi ob upoštevanju tega mejnika kot ključnega za prenehanje obstoja nepremagljivih ovir je tožnikov tožbeni zahtevek zastaral.
DAVKI - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - UPRAVNI POSTOPEK - USTAVNO PRAVO
VSL00070221
URS člen 26, 26/1, 26/2, 156. ZDavP-2 člen 2, 2/3, 68a, 68a/3, 68a/4, 75a, 256d. ZUP člen 153. ZPP člen 155, 155/1.
plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost države - pravica do povračila škode po 26 čl. URS - protipravno ravnanje državnega organa - kvalificirana protipravnost - sodna praksa - praksa SEU - upravni postopek - davčni postopek - upravni spor - protiustavnost zakona - prekoračitev pooblastila - prekinitev upravnega postopka - prepoved retroaktivnosti - kršitev načela kontradiktornosti postopka
Ravnanje nosilcev oblasti je protipravno takrat, ko odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti (kvalificirana protipravnost).
Dejstvo, da je tožnik v upravnem postopku (pred FURS) večkrat opozoril na protiustavnost predpisa, ki ga je uporabil upravni organ (glede retroaktivnosti), ne vpliva na obstoj kvalificirane protipravnosti.
ZPP člen 7, 7/1, 8, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
stopnice kot nevarna stvar - objektivna odškodninska odgovornost - metodološki napotek proste dokazne ocene - objektivna odgovornost imetnika nevarne stvari
Kadar stvar, ki sicer ni nevarna, postane takšna zaradi lastnosti tistega, ki jo uporablja, ni pogojev za objektivno odgovornost imetnika stvari; slednji lahko odgovarja le krivdno, če mu je mogoče očitati kakšno protipravno ali nedopustno ravnanje ali opustitev. Bistveno je, da je tožnik sporne stopnice, na katerih mu je spodrsnilo, brez težav uporabljal že sedem let, dvakrat dnevno, ko je bil v varstvu pri toženki, tako da je stopnice poznal in hojo po njih obvladal. Tožniku uporaba stopnic kljub njegovim posebnim potrebam ni bila odsvetovana ali celo prepovedana. Tožnik ni potreboval fizične podpore pri hoji, ampak samo spremljanje v smislu nadzora ter dejanja ustreznih navodil in usmeritev. Tožnikovi poškodbi bi se bilo mogoče izogniti le, če bi tožnik namesto stopnic uporabil dvigalo. Res je, da mora imeti varnost varovancev prednost pred ostalimi cilji, za katere si prizadeva toženka, kot poudarja pritožba, vendar ni mogoče spregledati dejstva, da uporaba dvigala namesto stopnic za tožnika, kljub njegovim posebnim potrebam, ni bila zahtevana, niti priporočena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00075630
ZPP člen 14. OZ člen 179, 316, 316-4.
vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice - odškodnina za duševne bolečine - primarni in sekundarni strah - okvara zdravja - denarna odškodnina - eventualni pobotni ugovor - neutemeljen pobotni ugovor - primeri, ko je pobot izključen
Kadar gre za eventualni pobot, odločitev o pobotnem ugovoru ne sodi v izrek sodbe, ampak je dovolj, da sodišče njegovo zavrnitev pojasni v obrazložitvi sodbe, tako kot je to storilo sodišče prve stopnje. Terjatvi pravdnih strank namreč nista pobotljivi (4. točka 316. člena OZ). Tožničine odškodninske terjatve za škodo, storjeno z okvaro zdravja, ni dopustno pobotati s toženčevo odškodninsko terjatvijo za duševne bolečine, ki mu jih je povzročila tožnica, ko mu je protipravno preprečevala stike z mladoletnima otrokoma. Duševnih bolečin ni mogoče enačiti z okvaro zdravja. V pritožbi posplošeno zatrjevane nepopravljive zdravstvene posledice, ki naj bi nastale tožencu, nikakor niso samoumevne, kot si zmotno razlaga pritožba. Navsezadnje niti iz sodbe, s katero je bila tožencu prisojena odškodnina za duševne bolečine, ni razvidno, da bi toženec zaradi tožničinega ravnanja utrpel kakšno okvaro zdravja.
URS člen 26, 26/1, 137, 137/1. ZOdv člen 19. Odvetniška tarifa (2015) člen 13, 13/1, 13/2, 13/4. ZDOdv člen 27, 27/1, 27/4.
odvetniška tarifa - sprememba odvetniške tarife - sprememba višine odvetniške točke - vrednost odvetniške točke - odgovornost države za protipravno ravnanje državnega organa - odločitev ministra za pravosodje - pooblastilo ministra - soglasje ministra - odklonitev soglasja - izvrševanje javnih pooblastil - stališče Odvetniške zbornice - diskrecijska pravica - diskrecijska pravica ministra - javni interes - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - predhodni postopek pred državnim odvetništvom - predhodni postopek kot procesna predpostavka
Tako v sodni praksi kot v literaturi je uveljavljeno stališče, da za odškodninsko odgovornost države ne zadošča nezakonitost odločbe, temveč se zahteva še dodaten, jasen element protipravnosti - npr. zloraba oblasti in izdaja nezakonite odločbe z namenom škodovati tretji osebi. Gre za očitno napačnost, zlonamernost, nespoštovanje ustaljene prakse. Ugotovitev nezakonitosti upravne odločbe je sicer nujen, ne pa zadosten pogoj za odškodninsko odgovornost. Če to velja za odločanje upravnih organov (ki niso neodvisni) v upravnem postopku (ki ga natančno urejajo ZUP in drugi predpisi), toliko bolj velja za javnopravno razmerje med nosilcem javnega pooblastila (tožnikom odvetnikom) in državo (toženko).
Obrazložitev spornega akta ministra je očitno skopa, pomanjkljiva. Vendar po presoji drugostopenjskega sodišča ni samovoljna ali zlonamerna.
Izpolnjenost objektivnih meril iz 13. člena OT ne pomeni samodejnega zvišanja vrednosti točke, v smislu zavezanosti OZS k spremembi njene višine oziroma zavezanosti ministra k podaji soglasja. Določena rast življenjskih potrebščin ali plač sodnikov je pogoj za spremembo točke, ne pa njeno edino merilo.
ZDOdv v 27. členu določa, da mora, kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, državnemu odvetništvu predhodno predlagati, naj se sporno razmerje na miren način reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka. Ker je bil s strani toženke ves čas prerekan že temelj zahtevka (protipravnost ravnanja), je jasno, da tožnik tudi z naknadnim, dodatnim zahtevkom iz istega škodnega dogodka ne bi bil uspešen. Tudi sicer morebiten uspešen predhodni postopek (poskus mirne rešitve spora za ta del zahtevka) pravde ne bi preprečil, temveč bi le zmanjšal tožnikov zahtevek (v vsakem primeru bi tekla pravda za večji del odškodninskega zahtevka, ki ga je državno odvetništvo pred tem že zavrnilo). Kot pravilno opozarja tožnik, takšna odločitev ne bi razbremenila sodstva (oziroma državnega odvetništva), temveč kvečjemu dodatno obremenila (ker bi o zadevi tekli dve pravdi namesto ene). Sankcioniranje opustitve predpisanega poskusa mirne rešitve spora z zavrženjem tožbe posega v pravico do sodnega varstva. Zato je takšna sankcija v dani situaciji, ko odločitev ne služi (več) uresničitvi namena predpisane dolžnosti oseb, ki so v sporu z državo, nesprejemljiva.
DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00071514
ZDen člen 32, 88. OZ člen 10, 130, 130/1. ZLS člen 19c, 19c/4.
denacionalizacija nepremičnin - prepoved razpolaganja v smislu 88. člena zden - prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve - gradnja objekta - nemožnost vrnitve nepremičnine v naravi - denarna odškodnina zaradi razlastitve - ovire za vrnitev v naravi - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost (nedopustnost ravnanja) - uporaba določb Obligacijskega zakonika (OZ) - načelo prepovedi povzročanja škode - predvidljivost škodnega dogodka
Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo s stališča, da ni nedopustno le ravnanje, ki je s pravno normo posebej prepovedano ali zapovedano. Kot izhaja iz odločbe VS RS, sprejete v tej zadevi, je nedopustno ravnanje, ki je v nasprotju s splošno sprejetimi pravili (običaji, moralnimi načeli) dolžnega ravnanja. V sodni praksi VS RS ima oporo tudi stališče v izpodbijani sodbi, da je pri presoji nedopustnosti ravnanja treba odgovoriti na vprašanje, ali je bil škodni dogodek za povzročitelja škode objektivno predvidljiv. Vrednostno merilo je predvidljivost negativne posledice ravnanja, izhodišče presoje pa so konkretne okoliščine.
Pravilno je pritožnikovo stališče, da je trenutek začetka gradnje dejstvo, ki lahko odločilno vpliva na presojo o obstoju ovir za vračanje v naravi, vendar je bil v obravnavanem primeru del parcele že pozidan. V dvomu, ali je gradnja na ostalem delu parcele dopustna ali ne, je prva toženka pridobila izjavo tožnika. Ker je dobila njegovo dovoljenje, da na odvzeti parceli gradi teniško igrišče, ji ni bilo treba čakati na izid denacionalizacijskega postopka. S tem, ko je dovolil gradnjo, je tveganje izida navedenega postopka tožnik prevzel nase.
Utemeljena je pritožbena graja, da mnenje sodne izvedenke psihiatrične stroke ne daje podlage za zaključek, da je tožnik upravičen do posebne oblike škode zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Toženka pravilno opozarja na ustaljeno sodno prakso, da se zaradi neutemeljenega pripora tožniku prisodi enotna odškodnina, le izjemoma pa lahko nastane dodatna škoda, ki preraste v samostojno obliko škode. Vendar morajo biti za odmero samostojne odškodnine izkazane utemeljene okoliščine.
premoženjska škoda zaradi izgubljenega dohodka - izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov
Okrnitev sposobnosti pridobivanja kot posledica protipravnega dejanja oziroma opustitve tožene stranke se mora odraziti kot premoženjsko prikrajšanje (škoda) oškodovanca in če tega ni, oškodovanec nima pravice do odškodnine iz tega naslova.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00071494
ZPP člen 13, 205, 206, 206/1, 206/1-1, 206/4. ZBan-1 člen 261e, 350, 350a.
odškodninska odgovornost bank - podrejene obveznice - izbris obveznic - Banka Slovenije - odločba o izrednih ukrepih - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - zakonitost odločbe - predhodno vprašanje - sklep o dopustitvi revizije - prekinitev pravdnega postopka - razlogi za prekinitev postopka - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - učinkovito sodno varstvo - nadaljevanje postopka
Pritožnica opozarja na svoj interes, da se o zadevi odloči v razumnem roku. Vprašanja v zvezi s podrejenimi obveznicami so zapletena in pomembna, zato je (tudi) v javnem interesu, da se rešujejo. Načela ekonomičnosti in hitrosti postopka ter zahteve po sojenju v razumnem roku torej ni mogoče spregledati. Po drugi strani načelo pravne varnosti terja, da se enaki pravni položaji obravnavajo enako in rešijo čim bolj enotno. V konkretnem primeru, ko se zakonodaja v zvezi s sodnim varstvom nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank šele sprejema, to terja preudarno in premišljeno obravnavanje problema. Najti je torej treba ustrezno ravnovesje med navedenimi interesi in zahtevami.
Pomembno je, da v zvezi z učinki spornega izrednega ukrepa prenehanja kvalificiranih obveznosti banke tožeča stranka vse od vložitve tožbe (december 2016) dalje, in tudi trenutno, zoper Banko Slovenije nima na voljo učinkovitega oziroma ustavno skladnega sodnega varstva. Postopki zoper Banko Slovenije so bili na podlagi odločbe Ustavnega sodišča z dne 19. 10. 2016, ter ponovno na podlagi odločbe z dne 5. 3. 2020, prekinjeni. Nov zakon, ki bo urejal odškodninsko varstvo zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije, še ni bil sprejet, zato je negotovo, kakšna bo bodoča ureditev povračila škode oškodovancem. Pritožbeno sodišče je zato pri tehtanju procesnih položajev oziroma interesov (interesa pravne varnosti na eni strani in interesa sojenja v razumnem roku na drugi strani) upoštevalo, da je po razveljavitvi ZPSVIKOB sodno varstvo zoper Banko Slovenije (ponovno) časovno odmaknjeno v nepredvidljivo (in relativno daljno) prihodnost.
Pritožnica utemeljeno opozarja, da ji bo v primeru nadaljnje prekinitve postopka (še bolj) oteženo dokazovanje dejstev, povezanih z izpolnitvijo pojasnilne dolžnosti (tožba, vložena leta 2016, se nanaša na javno ponudbo za vpis obveznic iz leta 2010).
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 965. ZT-1 člen 3. ZPP člen 8.
krivdna odškodninska odgovornost - ravnanje prodajalca - padec v trgovini - spolzka tla v trgovini - hrana - čiščenje pohodne površine - ravnanje s potrebno skrbnostjo - dolžna skrbnost - pričakovana ovira - dolžni nadzor - delovne naloge
Pravilna je materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da tla v trgovini zaradi koščka odvržene banane niso postala nevarna stvar v smislu drugega odstavka 131. člena OZ. V našem pravu je krivdna odgovornost (prvi odstavek 131. člena OZ) pravilo, objektivna, o kateri je moč govoriti takrat, ko stvar sama po sebi pomeni povečano nevarnost za nastanek škode, pa izjema. Te pa je treba razlagati zožujoče. Zato je v primeru, kadar stvar, ki ni nevarna sama po sebi (suha tla), postane pa nevarna zaradi določenih okoliščin, treba ugotoviti, ali je podana krivdna odgovornost za obstoj teh okoliščin. Če je torej povečana nevarnost sicer nenevarne stvari posledica nedopustnega ravnanja odgovorne osebe, to narave (subjektivne) odgovornosti ne spreminja.
Nepravilna je pritožbena teza, da so umazana (spolzka) tla v trgovini z živili za stranko povsem nepričakovan rizik. Pritožbeno sodišče pritrjuje izpodbijanemu stališču, da bi bila neživljenjska in prestroga zahteva, da bi moral toženkin zavarovanec v vsakem trenutku na celotni površini trgovine (800 m2) zagotavljati povsem čisto (nedrsečo) pohodno površino. Delavcem v trgovinskih centrih ni mogoče naložiti neprestanega nadzora nad ravnanji obiskovalcev trgovine. Časovna komponenta dogodka (ugotovitev, da košček banane ni bil na tleh dalj časa) je odločilna. Drugačna presoja bi pomenila izenačitev objektivne in krivdne odgovornosti.
Standardu zadostne skrbnosti ustreza tudi izkazano ravnanje prodajalk, ki so stranke opozarjale na prepoved uživanja hrane v trgovini. Pretirano in neživljenjsko pa bi bilo od trgovca z živili zahtevati, da bi prepoved uveljavljal v vsakem trenutku in na celotni površini trgovine.
Pritožnica grajano opustitev dolžnega nadzora nad konzumiranjem hrane v trgovini nepravilno utemeljuje z določbo četrtega odstavka 3. člena ZT-1. Določba ima namreč povsem drugačen domet. Določba, katere cilj je (bil) povečati konkurenčnost trgovca v smislu zadovoljevanja potreb in želja potrošnikov tudi v smeri dodatne ponudbe, razmejuje trgovinsko od gostinske dejavnosti. Trgovec lahko dodatno obdela hrano, tako da je primerna za uživanje, ne sme pa potrošniku ponuditi možnosti uživanja hrane in pijače v prodajalni ali pred njo. S prepovedjo nudenja živilskih izdelkov, ki so običajni za gostinsko ponudbo (v smislu strežbe in konzumacije), določba poudarja enega glavnih ločevalnih elementov med opravljanjem trgovinske in gostinske dejavnosti.
DRUŽINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00070978
URS člen 26. ZZZDR člen 178, 178/2, 178/3, 187, 189, 189/3, 190, 190/1. ZSV člen 49, 49/2.
socialno varstvo - skrbništvo - namen skrbništva - skrbništvo za poseben primer - skrbnik premoženja - pravica do povračila škode po 26 čl. URS - načela odškodninskega prava - predpostavke civilnega delikta - odgovornost države - odgovornost države za delo CSD - odgovornost skrbnika - skrbno opravljanje dela
Po prepričanju višjega sodišča je toženec na premoženjskem področju s tem, ko je poskrbel za plačilo dolgov in preprečil izvršbo na stanovanje, zadostil standardom rednega poslovanja in upravljanja s premoženjem, ki se v skladu s 190. členom ZZZDR pričakuje od skrbnika, oziroma skrbnega upravljanja z varovankinim premoženjem (187. člen ZZZDR). Pri tem je treba upoštevati tudi, da (tedaj) veljavna zakonodaja tožencu za premoženjsko področje ne nalaga poostrene skrbnosti v primerjavi s drugimi skrbniki. Poleg tega je po prepričanju višjega sodišča treba dolžno skrbnost skrbnika odrasle osebe presojati kot celoto, ob uporabi tako drugega kot tretjega odstavka 178. člena ZZZDR. V postopku ni bilo sporno, da je toženec takoj, ko je ugotovil, da prejšnja skrbnica svojih dolžnosti ni opravljala, to razrešil in sam prevzel skrbništvo (tožnika za prevzem nista bila zainteresirana), poskrbel za plačilo zapadlih obveznosti, tekoče plačevanje oskrbe in žepnino za varovanko za leto naprej, s katero si je lahko privoščila priboljške. Ravnal je torej v skladu z namenom skrbništva, ki je prvenstveno v varstvu osebnosti varovanke (oziroma njene dobrobiti), s tem, ko je preprečil izvršbo na stanovanje, pa tudi dovolj ustrezno zavaroval njene premoženjske pravice. Pritožbeni očitki, da se je premoženje varovanke v času skrbništva vseskozi zmanjševalo, kar bi toženec lahko preprečil z oddajo nepremičnine v najem, so tako neutemeljeni. Toženec je za varovanko, celostno gledano, ustrezno skrbel.
odškodninska odgovornost zdravstvene ustanove - odškodninska odgovornost zdravnika - presoja pogojev za odškodninsko odgovornost - pojasnilna dolžnost zdravnika - pojasnilo o tveganosti medicinskega posega - privolitev bolnika v medicinski poseg - strokovna (medicinska) napaka - nedoseganje pričakovanih rezultatov - dokaz z izvedencem medicinske stroke - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem
Pritožba neupravičeno enači strokovno napako s pričakovanim tveganjem pri tovrstnih operativnih posegih.
Toženka je, kot pravilno ugotavlja izpodbijana sodba, ustrezno izpolnila svojo pojasnilno dolžnost. Tožnica je prejela obširno pisno pojasnilo v svojem jeziku, na voljo pa je imela tudi dovolj časa pred posegom, da je to pojasnilo preučila in podala informirano privolitev v obravnavane medicinske posege. Kdo ji je pisno pojasnilo izročil, ni bistveno. Pritožbena trditev, da tožnica ni imela možnosti za osebni posvet z operaterjem, ni utemeljena. Tožnica ni dokazala, da je takšen posvet sploh zahtevala, niti ne navaja, kaj je želela operaterja še vprašati. Končno tožnica v pritožbi niti ne trdi, da se posegu pri toženki ne bi podvrgla, če bi ji bila znana tveganja, ki so se v zvezi s tem posegom nazadnje uresničila. Prav od pacienta je namreč odvisno, kako podrobno bo dano pojasnilo pred posegom in od poznavanja katerih dejstev bo odvisna njegova privolitev; razumljivo pa je, da morajo biti pričakovanja pacienta razvidna tudi navzven.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00076263
ZGD člen 672. OZ člen 6, 6/2, 768, 768/1. ZOdv člen 11. Kodeks odvetniške poklicne etike (1994) člen 44. ZPP člen 8, 151, 151/2, 154, 154/1, 189, 189/3.
odškodninska odgovornost odvetnika - skrbnost dobrega strokovnjaka - napaka odvetnika - nastanek škode - zavrnitev tožbenega zahtevka - razširitev tožbe na novega toženca - umik tožbe - vložitev nove tožbe - res transacta - predlog za nadaljevanje postopka - prenos premoženja - postopek osebnega stečaja - začetek stečajnega postopka - poplačilo terjatve v stečajnem postopku - navadni upniki - dokazna ocena - povrnitev stroškov stranskemu intervenientu - stroški za pristop na narok
Odškodninska odgovornost odvetnice v konkretnem primeru ni podana. Odvetnica je sicer storila strokovno napako, ker ni pravočasno predlagala nadaljevanja gospodarskega spora, vendar pa tožnici zaradi tega ni nastala škoda. Kot navadna upnica tožnica v stečajnem postopku iz stečajne mase v vsakem primeru ne bi prejela ničesar.
varnost in zdravje pri delu - navodila za varno delo - poškodba pri delu - odškodnina za poškodbo pri delu - mesečna renta - zmotna uporaba materialnega prava
Čiščenje oziroma brisanje (notranje) okenske police sodi med najenostavnejša opravila, ki ne zahtevajo posebnega znanja, časa in napora. Tožnica kot dolgoletna čistilka in celo koordinatorica dela za druge čistilke pri istem delodajalcu je to delo zagotovo zmogla brez posebnega navodila, kako naj ga opravi. Če se je odločila za tvegano iztezanje preko delovne mize do tako skrajne lege, da je zato izgubila ravnotežje in spodrsnila, potem je bila skrajno neprevidna in je zato sama odgovorna za svojo poškodbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LETALSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00070084
ZPP člen 154, 154/1, 214, 214/2, 313, 313/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 443, 443/1, 458, 458/1, 458/4. OZ člen 888. Uredba (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 člen 2, 2-b, 3, 3/5, 5, 5/1, 5/1-c, 5/3, 5/4, 7, 7/1, 7/1-b, 13.
plačilo odškodnine - letalski prevoznik - odškodninska odgovornost letalskega prevoznika - obveznost obveščanja - odpoved prevoza - izredne razmere - COVID-19 - pasivna legitimacija - posredniška pogodba o potovanju - posrednik - organizator potovanja - spor majhne vrednosti - neprerekano dejstvo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Toženka je zavezanka za plačilo odškodnine, saj ni dokazala, da je tožnika pravočasno obvestila o odpovedi leta. Okoliščina, da je toženka o odpovedi (pravočasno) obvestila organizatorja potovanja, ki potem ni pravočasno obvestil tožnikov, je ne razbremenjuje obveznosti plačila odškodnine.
Prilagoditev v poslovanju, ki jih je terjala pandemija covida-19, ni mogoče šteti za dogodek zaradi izrednih razmer v smislu člena 5(3) Uredbe št. 261/2004.