Zaznambo spora je mogoče dovoliti tudi na podlagi tožbe, v kateri tožnik (predlagatelj zemljiškoknjižnega postopka) ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini na originaren način uveljavlja s podrejenim (eventualnim) tožbenim zahtevkom. V postopku izpostavljeno vprašanje možnosti (kasnejšega) izbrisa zaznambe je materialnopravno vprašanje in za postopek dovolitve vpisa niti ni bistveno. Na izid tega pritožbenega preizkusa zato ne vpliva, če se sodišče prve stopnje glede navedb nasprotnega udeleženca v tej smeri ni posebej opredelilo.
povrnitev nepremoženjske škode – razžalitev dobrega imena in časti – pravno priznana škoda – poseg v osebnostne pravice – stopnja bolečin – objektivizirano vrednotenje
Za prisojo odškodnine zaradi posega v osebnostne pravice, bi tožnik moral izkazati, da je trpel intenzivne in dolgotrajne duševne bolečine. Presoja stopnje bolečin ne more biti zgolj rezultat individualnega vrednotenja konkretnih nevšečnosti, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj vselej poudarjeno neugodno, temveč nujno tudi posledica objektiviziranega vrednotenja konkretnih nevšečnosti v primerjavi z drugimi primeri iz življenja in sodne prakse
Tožnik je bil zaradi vsebine poslanih SMS sporočil do določene mere vznemirjen, vendar pa ta vznemirjenost praga pravno priznane škode ne dosega.
odlog zavarovanja z začasno odredbo - regulacijska začasna odredba
V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje s sklepom o regulacijski začasni odredbi uredilo sporno razmerje tako, da je tožeči stranki začasno prisodilo, kar sicer zahteva s tožbo. Tožena stranka v pritožbi utemeljeno navaja, da je situacija primerljiva z izvršbo na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova. Tožeča stranka je že sedaj dobila, kar bi sicer lahko dobila šele v izvršbi na podlagi pravnomočne sodbe. Če ne bi vložila predloga za izdajo regulacijske začasne odredbe in bi čakala na pravnomočno sodbo, bi tožena stranka v izvršbi na podlagi te sodbe imela zakonsko pravico predlagati odlog izvršbe v skladu z 71. členom ZIZ. V cit. primeru je prišlo do časovnega premika izvršbe že v fazo vložitve tožbe oziroma izdaje sklepa o zavarovanju z regulacijsko začasno odredbo. Ker se z njim tožbeni zahtevek realizira že pred pravnomočnostjo sodbe, tožena stranka brez smiselne razlage, da je dopusten odlog zavarovanja, nikoli ne bi mogla uporabiti zakonske pravice do odloga po 71. členu ZIZ.
ZIL-1 člen 34, 34/1, 36, 36/1, 111, 113, 113-1, 120.
model – tožba na ugotovitev ničnosti modela – zainteresirana oseba – sklepčnost tožbe – zaznamba – ocenjevanje kriterijev koristnosti in individualne narave
Pravni standard zainteresirane osebe v zvezi s tožbo na ugotovitev ničnosti pravic industrijske lastnine iz 111. člena ZIL-1 je treba razlagati enako kot pri (oblikovalni) tožbi za razveljavitev znamke zaradi neuporabe po 120. členu ZIL-1. Predpostavka na strani tožnika, da je zainteresirana oseba, je zato posebna predpostavka, ki se razlikuje od pravnega interesa, ki se pri oblikovalni tožbi običajno domneva, pri ugotovitveni tožbi pa ga je treba posebej izkazati. Zainteresiranost je potemtakem več kot le golo zanimanje oziroma nagnjenje - v tem primeru bi šlo za popularno tožbo, in manj kot stvarna legitimacija - imetništvo pravic in obveznosti iz materialno pravnega razmerja, na katero se nanaša civilni spor.
vzpostavitev etažne lastnine – nedokončana etažna lastnina – namen zakona – nevpisan posamezni del – superficies solo cedit
Zakon zagotavlja sistemske možnosti za uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem pri stavbah z več posameznimi deli v doslej nerazrešenih primerih. Glede vpisa v zemljiško knjigo je situacija taka, kot če bi bila etažna lastnina vpisana na podlagi ZPPLPS. ZVEtL v 31. členu predpisuje, da se v takem primeru vzpostavi etažna lastnina po njegovih določbah. Ni pravilno razločevati med primeri, ko je do vknjižbe samo nekaj posameznih delov stavbe (lahko tudi vknjižbe skupnih delov) prišlo na podlagi takrat veljavnih predpisov, in primeri (kot je obravnavani), ko se določeni posamezni deli v zemljiško knjigo niso vpisali zaradi takrat (pre)strogega upoštevanja načela superficies solo cedit s strani upravnega organa.
SPZ člen 70, 70/2. ZNP člen 4, 35, 35/1, 116. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
delitev solastnine – način delitve – pravica do izjave – obrazloženost odločbe – odgovor na pripombe na izvedensko mnenje – upravičen interes – sklep o stroških postopka – dopolnilni sklep – skupni stroški – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker se sodišče v sklepu ni izreklo o obrazloženih pripombah tretjega nasprotnega udeleženca v zvezi s cenitvijo nepremičnin, ki so predmet delitve, niti o okoliščinah, s katerimi je nasprotoval predlagateljičinemu predlogu razdružitve, oboje pa je pomembno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in pravilno uporabo materialnega prava, je podana bistvena kršitev določb iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Gre za spor med zatrjevano resničnim (tožnico) in navideznim kupcem (toženka).
Tožnica bi morala dokazati obstoj zatrjevanega dogovora med njo in toženko in to v času sklepanja kupoprodajne pogodbe, to je obstoj obligacijsko pravne zaveze toženke, kot navideznega kupca, da bo vse koristi iz prodajne pogodbe toženka prenesla na tožnico, kot resničnega kupca.
V kolikor bi obstajal med pravdnima strankama kasneje kakšen dogovor o prenosu lastništva na stanovanju, bi šlo za obljubo, ki pa ne predstavlja odločilnega dejstva, obstoja zavezovalnega pravnega posla.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/2, 131/2-2, 131/2-3, 354, 354/1, 355, 355/2, 355/2-6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
ugovor zoper sklep o izvršbi - načelo stroge formalne legalitete - prepoved dovolitve izvršbe - izjema - izvršilni naslov po začetku stečajnega postopka - stroški stečajnega postopka - nedopustnost izvršbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ob presoji utemeljenosti ugovora zoper sklep o izvršbi sodišče prve stopnje ne bi smelo dati prednosti načelu formalne legalitete, temveč bi se moralo najprej opredeliti do dolžnikovih ugovornih navedb o tem, da upoštevaje pravilo o prepovedi dovolitve izvršbe zoper insolventnega dolžnika in glede na odsotnost izjem od tega pravila izvršba ni dopustna.
pravna korist za vodenje pravde glede terjatve, ki je bila priznana v stečajnem posotpku – ne bis in idem – zavrženje tožbe – določnost izjave upravitelja o prijavljenih terjatvah
Ni mogoče upoštevati tožnikovega predloga, da se zaradi pavšalnosti upraviteljeve izjave tudi prerekane terjatve štejejo za priznane, saj za to ni podlage v zakonu.
Pravne posledice vlaganja v tujo nepremičnino, ki je bilo opravljeno s soglasjem njenega lastnika in se je odrazilo v povečanju vrednosti nepremičnine, ureja 48. člen SPZ. Takšnemu vlagatelju pripada verzijski zahtevek, zato lahko od lastnika nepremičnine zahteva tisto, za kar je bil ta obogaten. Zmotno je pritožbeno stališče, da je treba v tem primeru uporabiti 190. člen OZ. Splošno pravilo o neupravičeni pridobitvi ne more imeti prednosti pred specialnim predpisom.
Res gre v tem primeru za t.i. nečisto denarno terjatev, katere višina je bila ugotovljena šele v sodnem postopku, vendar to dejstvo nima nobene zveze s toženčevo zamudo. Tudi pošteni pridobitelj po 193. členu OZ dolguje zamudne obrestmi že od dneva vložitve zahtevka. Tožnika sta sicer vložila tožbo, še preden sta izgubila posest spornega stanovanja in je zapadel njun povračilni zahtevek. Toženčeva zamuda je zato nastopila prvi naslednji dan, zato se plačilu prisojenih zamudnih obresti ne more upirati.
Sodišče prve stopnje je vezano na trditveno podlago in ne more črpati trditvene podlage iz dokaznega postopka.
S konkretinimi prekoračitvami trditvene podlage je sodišče prve stopnje zagrešilo relativno bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 2. členom ZPP.
SPZ člen 47, 47/3, 99, 266, 268, 271, 271/2. ZTLR člen 24, 25, 72.
negatorna tožba – vznemirjanje – gradnja garaže – gradnja čez mejo nepremičnine – vzpostavitev prejšnjega stanja – pridobitev lastninske pravice – nepremičnina v družbeni lastnini – dobrovernost – gradnja na tujem svetu – pridobitev stavbne pravice
Določba drugega odstavka 271. člena SPZ usklajuje položaje, v katerih so prej veljavni predpisi predstavljali podlago za odstop od načela povezanosti zemljišča in objekta. Določba izhaja iz načela pridobljenih pravic in se nanaša na položaje, nastale v okviru družbenolastninskih razmerij, in zajema le primere različnih nosilcev pravice uporabe na zemljišču in na zgradbi, kar je bilo možno na podlagi zakonske ureditve družbenolastninskih razmerij pred uveljavitvijo Ustave iz leta 1991.
motenje posesti – prekarij – dogovorjena uporaba stvari – služnostni upravičenec in njegova pravica do posesti – (so)posest določenega dela stvari – postopek v pravdah zaradi motenja posesti
Bistvo prekarija je preklicnost in začasnost razmerja. Ni pa potrebno, da bi bila preklicnost razmerja dogovorjena izrecno, zadostuje, da izhaja iz okoliščin primera. Prav teh dejstev pa toženca nista uspela dokazati.
ZPP člen 12, 105, 337, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZTLR člen 28, 29, 72, 72/3. SPZ člen 9, 43, 43/2.
načelo pomoči prava nevešči stranki – pravica do izjave – priposestvovanje lastninske pravice – stanovanjska pravica – družbena lastnina – dobra vera – domneva dobre vere
Prvostopenjsko sodišče je kršilo toženčevo pravico do izjave, saj ga je pravno škodljivo in napačno poučilo, da bo svoje pravice lahko uveljavljal (zgolj oz. šele) v pritožbi.
Napačno je stališče prvostopenjskega sodišča, da bi moral toženec dokazovati svojo dobrovernost, saj se ta domneva.
ZPrCP člen 3/1-18, 37/2, 37/5, 110/3, 110/7. ZVoz člen 33/3.
zakonski znaki prekrška - vožnja z vozilom po cesti - odgovornost učitelja vožnje za varnost in za prekršek, ki ga stori kandidat za voznika - načelo krivdne odgovornosti - neposredni udeleženec prometne nesreče - dolžnostna ravnanja ob prometni nesreči
Dejstvo je, da je skladno z določbo tretjega odstavka 33. člena ZVoz učitelj vožnje pri poučevanju vožnje odgovoren za varnost le-te in za prekršek, ki ga stori kandidat za voznika, razen, če ga ni mogel preprečiti. Navedena določba potrjuje v prekrškovnem pravu uveljavljeno načelo subjektivne oziroma krivdne odgovornosti za razliko od objektivne odgovornosti, kjer bi bil učitelj vožnje pri poučevanju le-te odgovoren za prekršek, ki bi ga storil kandidat za voznika, ne glede na to, ali bi lahko imel na to kakršenkoli vpliv. Učitelj vožnje je na tak način odgovoren za prekršek, ki ga je storil kandidat za voznika zgolj v primeru, če bi takšen prekršek lahko preprečil, pa tega ni storil in prav te slednje okoliščine opredeljujejo morebitno krivdo učitelja vožnje, zaradi česar morajo biti navedene kot ključni zakoniti znaki tovrstnega obravnavanega prekrška v izreku odločbe o prekršku (gre za zakonite znake objektivnega dela dejanskega stanja prekrška, na podlagi katerih lahko sodišče odloča o njegovem subjektivnem delu oziroma krivdi storilca).
stvarna pristojnost – delovno sodišče – neupravičena pridobitev – neupravičena obogatitev – izplačila v zvezi z delovnim razmerjem
Toženec je že v postopku na prvi stopnji (tako kot sedaj v pritožbi) upravičeno opozarjal, da je za odločitev o (celotnem) tožbenem zahtevku stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče (v Ljubljani). Drži sicer, da „neposredni“ temelj zahtevku predstavljajo splošne določbe o neupravičeni pridobitvi (obogatitvi). A to ne spremeni dejstva, ki pomembneje (so)določa njegovo (pravno) naravo, in sicer, da so vsa zatrjevana izplačila, povračilo katerih tožnica od toženca z njim uveljavlja, povezana z delovnim razmerjem, ki je med njima obstajalo.
ZFPPIPP člen 104, 104/2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije člen 5, 5/2.
razrešitev upravitelja – nagrada upravitelja – sorazmerni del nagrade – nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila – osnova za izračun nadomestila
Pritožnik je v otvoritvenem poročilu navedel terjatve do povezanih družb in dana posojila povezanim družbam v višini 9.087.314,83 EUR. Hkrati je podal pojasnilo, da je verjetnost poplačila teh terjatev minimalna. Takšnega pojasnila ni mogoče razumeti drugače, kot da je sam pritožnik pri sestavi otvoritvenega poročila podal utemeljitev, da te terjatve nimajo realne vrednosti, kot jo je prikazal v smislu pogodbene vrednosti. Tako prikazana vrednost terjatev stečajnega dolžnika v otvoritvenem poročilu zato ne more služiti kot ustrezna postavka, od katere bi si stečajni upravitelj smel obračunati nagrado za izdelavo otvoritvenega poročila.
Za uspešno uveljavljanje regresnega zahtevka zoper lastnika vozila po določilu 41. člena ZOZP mora tožeča stranka – zavarovalno združenje izkazati, da je odškodnino izplačala za škodo, povzročeno z nezavarovanim vozilom.
Če se sklicuje na odpoved zavarovalne pogodbe zaradi neplačila obrokov premije, mora biti opominjevalni postopek izveden skladno z določilom 937. člena OZ.
mejni spor – določitev meje – ureditev meje – močnejša pravica – stroški postopka
Splošno je znano, da se živa meja zasaja namesto postavitve mejnih znamenj in predstavlja mejo med zemljišči, tako, da so brez podlage trditve, da živa meja poteka v notranjosti nepremičnine nasprotnega udeleženca, zlasti ob trditvi, da je pravni prednik nasprotnih udeležencev zasadil mejo v soglasju s pravnim prednikom predlagatelja.
osebni stečaj – predlog za začetek stečajnega postopka – zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka – dolžnik nima premoženja – namen postopka osebnega stečaja – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – brez predloga za odpust obveznosti – rok za vložitev predloga za odpust obveznosti
Iz zakona izhajata dva namena postopka osebnega stečaja. Prvi je, da vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejmejo plačilo svojih navadnih terjatev hkrati in v enakih deležih, drugi pa je odpustitev obveznosti dolžniku. Dolžnik, ki nima prav nobenega premoženja in ne predlaga odpusta obveznosti, nima pravnega interesa za vodenje postopka osebnega stečaja, saj se v tem primeru ne doseže nobeden od namenov tega postopka.