fikcija vročitve - vročitev sodnega pisanja - iztek roka
Zakon posledico tako imenovane fikcije vročitve veže na iztek petnajstdnevnega roka, v katerem je naslovniku omogočeno, da lahko sodno pisanje pri vročevalcu dvigne in se z njim seznani, ne pa na dan, ko je bilo po izteku roka pisanje tudi puščeno naslovniku v predalčniku (kot se zmotno navaja v pritožbi). Šteje se, da je pritožba vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se pritožbeni rok izteče. Po podatkih spisa je bil zadnji dan pritožbenega roka 9.11.2015, nasprotni udeleženec pa je pritožbo priporočeno po pošti poslal 13.11.2015 - že po izteku pritožbenega roka - na nepristojno Okrajno sodišče v Celju, na pristojno sodišče pa je prispela 16.11.2016. Glede na to o pravočasnosti pritožbe nikakor ni mogoče govoriti.
osebni stečaj – predlog za začetek stečajnega postopka – zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka – dolžnik nima premoženja – namen postopka osebnega stečaja – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – brez predloga za odpust obveznosti – rok za vložitev predloga za odpust obveznosti
Iz zakona izhajata dva namena postopka osebnega stečaja. Prvi je, da vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejmejo plačilo svojih navadnih terjatev hkrati in v enakih deležih, drugi pa je odpustitev obveznosti dolžniku. Dolžnik, ki nima prav nobenega premoženja in ne predlaga odpusta obveznosti, nima pravnega interesa za vodenje postopka osebnega stečaja, saj se v tem primeru ne doseže nobeden od namenov tega postopka.
Zaznambo spora je mogoče dovoliti tudi na podlagi tožbe, v kateri tožnik (predlagatelj zemljiškoknjižnega postopka) ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini na originaren način uveljavlja s podrejenim (eventualnim) tožbenim zahtevkom. V postopku izpostavljeno vprašanje možnosti (kasnejšega) izbrisa zaznambe je materialnopravno vprašanje in za postopek dovolitve vpisa niti ni bistveno. Na izid tega pritožbenega preizkusa zato ne vpliva, če se sodišče prve stopnje glede navedb nasprotnega udeleženca v tej smeri ni posebej opredelilo.
uporaba tuje stvari v svojo korist – plačilo uporabnine – dokazanost višine – prikrajšanje – okoriščenje – prosti preudarek – nižji dokazni standard – verjetnost
Ker za ugotavljanje zahtevane višine zadostuje nižja stopnja verjetnosti, je utemeljen odstop od dokaznega standarda iz prvega odstavka 7. člena ZPP ter uporaba prostega preudarka po določbi 216. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080047
ZGO-1 člen 2. ZOR člen 26, 99, 99/2. ZPP člen 214, 214/2, 325, 365, 365-1.
izrek sodbe – neobstoječa sodna odločitev – zavrženje pritožbe – dopolnilna sodba – razlaga pogodb – uporaba določil in razlaga spornih določil – skupni namen pogodbenikov
Izrek izpodbijane sodbe vsebuje le odločitev glede ugodilnega dela, medtem ko sodišče prve stopnje v preostalem delu ni zavrnilo tožbenega zahtevka. Tožnik bi lahko skladno s 325. členom ZPP predlagal izdajo dopolnilne sodbe, vendar tega ni storil. Namesto tega je vložil pritožbo, v kateri izrecno izpodbija zavrnilni del sodbe, čeprav ta v izreku ni zajet.
Ker tožnik izpodbija del sodbe, ki ga ni, hkrati pa se pritožuje zoper obrazložitev sodbe, za kar ne more imeti pravnega interesa, je sodišče druge stopnje pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
Kadar je umik tožbe posledica dejstva, da je stečajni upravitelj priznal terjatev tožeče stranke/upnika v stečajnem postopku do tožene/stečajnega dolžnika, je tožeči stranki ob izdaji sklepa o ustavitvi postopka mogoče priznati le tiste stroške, ki so nastali po začetku stečajnega postopka. Znesek ostalih stroškov mora tožeča stranka prijaviti v stečajnem postopku, tako kot je to storila z glavnico terjatve, ki jo je uveljavljala v tej pravdi.
zapuščina brez dedičev – ediktalni postopek – obstoj premičnine – izročitev zapuščine pristojnemu organu
V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali motorno kolo obstaja in odločiti o njegovi izročitvi s sklepom na podlagi 219. člena ZD. Če pa motornega kolesa ni, potem ta ne more preiti v lastnino Republike Slovenije.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0084383
OZ člen 270, 1019, 1022. ZFPPIPP člen 245, 368.
poroštvena obveznost – zaveza kot porok in plačnik – solidarna odgovornost – stečaj glavnega dolžnika – zavrnitev dokaznega predloga – poizvedbe pri stečajnem upravitelju
Pravilno je sodišče prve stopnje ugotovilo, da toženca, ki sta se tožnici zavezala kot poroka in plačnika, v skladu s tretjim odstavkom 1019. člena OZ odgovarjata tožnici solidarno z glavno dolžnico. Pravilno je pojasnilo, da po drugem odstavku 1022. člena OZ stečaj glavne dolžnice nima nobenega vpliva na obveznost tožencev, prav tako ne dejstvo, da je bila tožničina terjatev v stečaju priznana. Prenagljeno pa je sklepalo, da tožnica v stečaju še ni bila niti delno poplačana. Breme dokazovanja tega dejstva je sicer pravilno pripisalo tožencema, vendar je neupravičeno zavrnilo njun dokazni predlog, naj se v ta namen opravijo poizvedbe pri stečajni upraviteljici.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081181
OZ člen 8, 377, 377/2, 395, 1013, 1016, 1016/2. ZPP člen 319, 319/3. ZIZ člen 257, 257/1, 260, 260/2. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 39, 39/2.
pogodba o poslovnem sodelovanju – pogodba o odkupu terjatev – poroštvo – opredeljenost poroštvene obveznosti – poroštvo za določeno bodočo obveznost – oderuške obresti – zavedanje o težkem finančnem stanju sopogodbenika – DDV od zamudnih obresti – pobotni ugovor – litispendenca – (ne)odločitev o pobotnem ugovoru – predhodna odredba – solidarni dolžniki – izkaz nevarnosti
Obveznost, na katero se poroštvo nanaša, je opredeljena, če razkriva vse elemente, ki so pomembni za presojo porokovega pravnega položaja, zlasti težo in pomen posledic njegove zaveze.
Oderuh izkoristi težak položaj nasprotne stranke, če pozna njen težak položaj in pravo vrednost pogodbenih dajatev, vendar kljub temu sklene dvostransko pogodbo tako, da obstaja očitno nesorazmerje med tistim, kar se je sam zavezal, in tistim, kar se je zavezala nasprotna stranka. Oškodovana stranka pa zadosti trditvenemu bremenu, če postavi trditve o obstoju obeh elementov in o tem, da je tožena stranka zanju vedela.
V zvezi z izdajo predhodne odredbe bi morala tožeča stranka konkretizirano pojasniti, zakaj meni, da tretja toženka in četrti toženec v času izvršljivosti sodbe ne bosta imela premoženja, iz katerega bi lahko poplačala svojo terjatev.
Tožeča stranka bi morala zaradi solidarne obveznosti toženk dokazati nevarnost za uveljavitev terjatve za vse štiri toženke.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0084390
ZPP člen 156, 319. ZOdvT člen 14, 19. ZOdvT tarifna številka 3100, 3102.
posojilna pogodba – ustni dogovor – stroški pravdnega postopka – nagrada za postopek – ponovljeni postopek – nagrada za narok v ponovljenem postopku – materialni stroški – objektivne meje pravnomočnosti – pravilo o dokaznem bremenu
Odvetniku, ne glede na morebitno razveljavitev prvotne sodbe in ponovno sojenje, pripada le ena nagrada za postopek.
povrnitev nepremoženjske škode – razžalitev dobrega imena in časti – pravno priznana škoda – poseg v osebnostne pravice – stopnja bolečin – objektivizirano vrednotenje
Za prisojo odškodnine zaradi posega v osebnostne pravice, bi tožnik moral izkazati, da je trpel intenzivne in dolgotrajne duševne bolečine. Presoja stopnje bolečin ne more biti zgolj rezultat individualnega vrednotenja konkretnih nevšečnosti, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj vselej poudarjeno neugodno, temveč nujno tudi posledica objektiviziranega vrednotenja konkretnih nevšečnosti v primerjavi z drugimi primeri iz življenja in sodne prakse
Tožnik je bil zaradi vsebine poslanih SMS sporočil do določene mere vznemirjen, vendar pa ta vznemirjenost praga pravno priznane škode ne dosega.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/2, 131/2-2, 131/2-3, 354, 354/1, 355, 355/2, 355/2-6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
ugovor zoper sklep o izvršbi - načelo stroge formalne legalitete - prepoved dovolitve izvršbe - izjema - izvršilni naslov po začetku stečajnega postopka - stroški stečajnega postopka - nedopustnost izvršbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ob presoji utemeljenosti ugovora zoper sklep o izvršbi sodišče prve stopnje ne bi smelo dati prednosti načelu formalne legalitete, temveč bi se moralo najprej opredeliti do dolžnikovih ugovornih navedb o tem, da upoštevaje pravilo o prepovedi dovolitve izvršbe zoper insolventnega dolžnika in glede na odsotnost izjem od tega pravila izvršba ni dopustna.
Dokazno breme o tem, katera plačila je tožeča stranka upoštevala in s katerimi plačili je bila tožena stranka v zamudi, je bilo na tožeči stranki. Slednja tega bremena ni zmogla. Do prevalitve procesnega dokaznega bremena na tožene stranke bi prišlo šele, če bi tožeča stranka izpolnila svoje trditveno (in dokazno) breme.
ZIL-1 člen 34, 34/1, 36, 36/1, 111, 113, 113-1, 120.
model – tožba na ugotovitev ničnosti modela – zainteresirana oseba – sklepčnost tožbe – zaznamba – ocenjevanje kriterijev koristnosti in individualne narave
Pravni standard zainteresirane osebe v zvezi s tožbo na ugotovitev ničnosti pravic industrijske lastnine iz 111. člena ZIL-1 je treba razlagati enako kot pri (oblikovalni) tožbi za razveljavitev znamke zaradi neuporabe po 120. členu ZIL-1. Predpostavka na strani tožnika, da je zainteresirana oseba, je zato posebna predpostavka, ki se razlikuje od pravnega interesa, ki se pri oblikovalni tožbi običajno domneva, pri ugotovitveni tožbi pa ga je treba posebej izkazati. Zainteresiranost je potemtakem več kot le golo zanimanje oziroma nagnjenje - v tem primeru bi šlo za popularno tožbo, in manj kot stvarna legitimacija - imetništvo pravic in obveznosti iz materialno pravnega razmerja, na katero se nanaša civilni spor.
SPZ člen 47, 47/3, 99, 266, 268, 271, 271/2. ZTLR člen 24, 25, 72.
negatorna tožba – vznemirjanje – gradnja garaže – gradnja čez mejo nepremičnine – vzpostavitev prejšnjega stanja – pridobitev lastninske pravice – nepremičnina v družbeni lastnini – dobrovernost – gradnja na tujem svetu – pridobitev stavbne pravice
Določba drugega odstavka 271. člena SPZ usklajuje položaje, v katerih so prej veljavni predpisi predstavljali podlago za odstop od načela povezanosti zemljišča in objekta. Določba izhaja iz načela pridobljenih pravic in se nanaša na položaje, nastale v okviru družbenolastninskih razmerij, in zajema le primere različnih nosilcev pravice uporabe na zemljišču in na zgradbi, kar je bilo možno na podlagi zakonske ureditve družbenolastninskih razmerij pred uveljavitvijo Ustave iz leta 1991.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084434
OZ člen 82, 83, 84, 85, 179, 179/1. ZPP člen 7, 212.
pes – neprivezan pes na dvorišču – splošni pogoji za zavarovanje stanovanjskih premičnin – imetnik domačih živali – gost – zasebni obisk – razlaga pogodbe – vnaprej natisnjena vsebina – omejitev zavarovalnega kritja – zavarovalno kritje – trditvena podlaga – razpravno načelo
Splošni pogoji za zavarovanje stanovanjskih premičnin določajo, da zavarovanje ne krije škode, ki jo utrpijo gosti, ki pridejo k zavarovancu na zasebni obisk (na primer prijatelji, sorodniki) nad 5 % od zneska za izračun dajatve zavarovalnice, navedenega v polici.
Pri presoji, ali je bil tožnik oseba, ki bi ga v konkretni situaciji lahko poimenovali gosta zavarovanke, pritožbeno sodišče izhaja iz jezikovne definicije besede „gost“, ki jo vsebuje Slovar slovenskega knjižnega jezika. Po tej definiciji je gost oseba, ki je kam povabljena ali pogoščena. Tožnik s strani zavarovanke toženke ni bil povabljen na njen dom, zavarovanka tudi ni bila ob njem, ko se je nahajal na njeni nepremičnini, kaj šele, da bi ga pogostila. Tožnik je bil z materjo na obisku pri drugi osebi, na drugi nepremičnini (na naslovu … 16a). Na nepremičnino zavarovanke toženke (na naslovu … 10) je prišel z J. B. (sinom zavarovanke, ki je šel pomagat na dom staršev), ker je želel videti domače živali. Zaradi takšnega tožnikovega prihoda na nepremičnino zavarovanke toženke le-tega tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče opredeliti kot gosta zavarovanke v smislu Splošnih pogojev. To bi namreč pomenilo, da je njen gost vsaka oseba, ki (čeprav mimo njene volje in brez njenega povabila), pride na nepremičnino in ni morda v kakšni drugi jasni vlogi (na primer poštar, serviser in podobno). Takšna razlaga bi bila preširoka. Tožnik poleg tega ni ne sorodnik ne prijatelj zavarovanke, ampak le njen znanec.
jamčevalni zahtevek - znižanje plačila - pobotni ugovor
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da ima naročnik, če je o napakah pravočasno obvestil podjemnika, pravico uveljavljati znižanje plačila in povračilo škode tudi po izteku enoletnega roka le zoper zahtevek podjemnika za plačilo storitve v zvezi s katero uveljavlja jamčevalni zahtevek. Naročnik namreč lahko zahtevka za znižanje plačila in za plačilo odškodnine uveljavlja samo kot nesamostojna zahtevka (ugovora) proti zahtevku podjemnika za plačilo opravljenih storitev oziroma del.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084731
SPZ člen 132. ZPP člen 7, 121, 355. OZ člen 16, 50, 92, 119.
ničnost pogodbe – trditvena podlaga – pravna podlaga – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – pogodba o leasingu – pogodba o asignaciji – lex commissoriae – oderuška pogodba – navideznost pogodbe – odločanje v mejah zahtevkov
Sodišče prve stopnje utemeljenosti tožbenega zahtevka ni presojalo na vseh pravnih podlagah, ki bi glede na ponujeno trditveno gradivo strank lahko prišle v poštev. Ničnosti spornih pogodb ni presojalo na podlagi (v postopku pravočasno) zatrjevanih trditev o navideznosti sklenjenih pogodb.
mejni spor – določitev meje – ureditev meje – močnejša pravica – stroški postopka
Splošno je znano, da se živa meja zasaja namesto postavitve mejnih znamenj in predstavlja mejo med zemljišči, tako, da so brez podlage trditve, da živa meja poteka v notranjosti nepremičnine nasprotnega udeleženca, zlasti ob trditvi, da je pravni prednik nasprotnih udeležencev zasadil mejo v soglasju s pravnim prednikom predlagatelja.