vzpostavitev etažne lastnine – nedokončana etažna lastnina – namen zakona – nevpisan posamezni del – superficies solo cedit
Zakon zagotavlja sistemske možnosti za uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem pri stavbah z več posameznimi deli v doslej nerazrešenih primerih. Glede vpisa v zemljiško knjigo je situacija taka, kot če bi bila etažna lastnina vpisana na podlagi ZPPLPS. ZVEtL v 31. členu predpisuje, da se v takem primeru vzpostavi etažna lastnina po njegovih določbah. Ni pravilno razločevati med primeri, ko je do vknjižbe samo nekaj posameznih delov stavbe (lahko tudi vknjižbe skupnih delov) prišlo na podlagi takrat veljavnih predpisov, in primeri (kot je obravnavani), ko se določeni posamezni deli v zemljiško knjigo niso vpisali zaradi takrat (pre)strogega upoštevanja načela superficies solo cedit s strani upravnega organa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0084430
ZPP člen 154, 154/2. ZOdvT člen 14. ZOdvT tarifna številka 3100.
stroški postopka – uspeh po temelju – uspeh po višini – novo nastala škoda – odškodnina – udeležba odvetnika zgolj na zadnjem naroku – generalno pooblastilo – nagrada za postopek
Spornost samega temelja zahtevka zaradi celovite in pravične odločitve narekuje sprejem kvalitativne stroškovne odločitve po metodi, ko se uspeh strank vrednoti ločeno "po temelju" in "po višini", končni uspeh pa je rezultat izračuna aritmetične sredine obeh delnih rezultatov. Takšna utrjena praksa se je izoblikovala predvsem v odškodninskih zadevah, kjer sta sporna tako temelj zahtevka kot tudi njegova višina.
Čeprav se je odvetnik udeležil le zadnjega naroka, to še ne pomeni, da do nagrade za postopek ni upravičen.
prometna nesreča – odškodnina za nepremoženjsko škodo – AO+ zavarovanje – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – soprispevek – degenerativne spremembe – prekluzija
Že res, da pritožbeno sodišče na pravilno uporabo materialnega prava, katerega del je tudi sodna praksa, pazi po uradni dolžnosti, vendar pri izpodbijanju prvostopenjske odločitve ni nepomembno, da pritožnik svojo pritožbeno navedbo, da je prisojena odškodnina previsoka/prenizka, ustrezno podkrepi s sklicevanjem na točno določene primere iz sodne prakse ter napravi primerjavo v obsegu škode med enim in drugim primerom.
uporaba tuje stvari v svojo korist – plačilo uporabnine – dokazanost višine – prikrajšanje – okoriščenje – prosti preudarek – nižji dokazni standard – verjetnost
Ker za ugotavljanje zahtevane višine zadostuje nižja stopnja verjetnosti, je utemeljen odstop od dokaznega standarda iz prvega odstavka 7. člena ZPP ter uporaba prostega preudarka po določbi 216. člena ZPP.
ZNP člen 118, 118/3, 123. ZIZ člen 15, 17, 17/1, 17/2, 21, 21/1, 234, 236. ZPP člen 21, 21/1.
izvršilni naslov - prodaja nepremičnine - razdelitev stvari - solastnina - nepravdni postopek - vrsta postopka - postopkovna pravila - funkcionalna pristojnost - lex specialis - primernost izvršilnega naslova - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Za prodajo stvari, o razdelitvi katere je bilo odločeno v nepravdnem postopku, je v vsakem primeru zadolženo nepravdno sodišče, od volje strank pa je odvisno, ali se prodaja opravi po določbah ZNP ali ZIZ.
Določba 123. člena ZNP ne nasprotuje določilom ZIZ glede razdelitve stvari s prodajo, temveč celo sama napotuje na njihovo uporabo.
jamčevalni zahtevek - znižanje plačila - pobotni ugovor
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da ima naročnik, če je o napakah pravočasno obvestil podjemnika, pravico uveljavljati znižanje plačila in povračilo škode tudi po izteku enoletnega roka le zoper zahtevek podjemnika za plačilo storitve v zvezi s katero uveljavlja jamčevalni zahtevek. Naročnik namreč lahko zahtevka za znižanje plačila in za plačilo odškodnine uveljavlja samo kot nesamostojna zahtevka (ugovora) proti zahtevku podjemnika za plačilo opravljenih storitev oziroma del.
ZPrCP člen 3/1-18, 37/2, 37/5, 110/3, 110/7. ZVoz člen 33/3.
zakonski znaki prekrška - vožnja z vozilom po cesti - odgovornost učitelja vožnje za varnost in za prekršek, ki ga stori kandidat za voznika - načelo krivdne odgovornosti - neposredni udeleženec prometne nesreče - dolžnostna ravnanja ob prometni nesreči
Dejstvo je, da je skladno z določbo tretjega odstavka 33. člena ZVoz učitelj vožnje pri poučevanju vožnje odgovoren za varnost le-te in za prekršek, ki ga stori kandidat za voznika, razen, če ga ni mogel preprečiti. Navedena določba potrjuje v prekrškovnem pravu uveljavljeno načelo subjektivne oziroma krivdne odgovornosti za razliko od objektivne odgovornosti, kjer bi bil učitelj vožnje pri poučevanju le-te odgovoren za prekršek, ki bi ga storil kandidat za voznika, ne glede na to, ali bi lahko imel na to kakršenkoli vpliv. Učitelj vožnje je na tak način odgovoren za prekršek, ki ga je storil kandidat za voznika zgolj v primeru, če bi takšen prekršek lahko preprečil, pa tega ni storil in prav te slednje okoliščine opredeljujejo morebitno krivdo učitelja vožnje, zaradi česar morajo biti navedene kot ključni zakoniti znaki tovrstnega obravnavanega prekrška v izreku odločbe o prekršku (gre za zakonite znake objektivnega dela dejanskega stanja prekrška, na podlagi katerih lahko sodišče odloča o njegovem subjektivnem delu oziroma krivdi storilca).
motenje posesti – sodno varstvo posesti – spor o poteku meje – dokazna ocena – zavrnitev dokazov – pritožbene novote
Okoliščina, da je med zemljišči pravdnih strank sporna meja, ni ovira za odločitev v sporu zaradi motenja posesti, ko daje sodišče varstvo glede na zadnje mirno stanje posesti in nastalo motenje.
izdelava elaborata – narok – oprava naroka – določitev solastniških deležev pri splošnih skupnih delih – domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine – izkazovanje lastninske pravice – korekcijski faktorji – uveljavljanje zahtevkov po vzpostavitvi etažne lastnine
Sodni izvedenec je izdelal strokovno podlago za vpis stavbe in posameznih delov stavbe v kataster stavb, iz tega elaborata pa je razvidno tudi, koliko znaša površina vsakega od treh posameznih delov stavbe. Nasprotna udeleženka ni imela pripomb na ta elaborat in se tudi ni pritožila zoper sklep prvega sodišča, da je ta elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo vpisov v katastru. Prvo sodišče ni bilo dolžno opraviti naroka po izdelavi elaborata, saj ta po določbah ZVEtL ni obvezen, pri čemer je očitno ocenilo, da naroka ni potrebno opraviti, s čimer se pritožbeno sodišče strinja (prvi odstavek 18. člena ZVEtL).
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084434
OZ člen 82, 83, 84, 85, 179, 179/1. ZPP člen 7, 212.
pes – neprivezan pes na dvorišču – splošni pogoji za zavarovanje stanovanjskih premičnin – imetnik domačih živali – gost – zasebni obisk – razlaga pogodbe – vnaprej natisnjena vsebina – omejitev zavarovalnega kritja – zavarovalno kritje – trditvena podlaga – razpravno načelo
Splošni pogoji za zavarovanje stanovanjskih premičnin določajo, da zavarovanje ne krije škode, ki jo utrpijo gosti, ki pridejo k zavarovancu na zasebni obisk (na primer prijatelji, sorodniki) nad 5 % od zneska za izračun dajatve zavarovalnice, navedenega v polici.
Pri presoji, ali je bil tožnik oseba, ki bi ga v konkretni situaciji lahko poimenovali gosta zavarovanke, pritožbeno sodišče izhaja iz jezikovne definicije besede „gost“, ki jo vsebuje Slovar slovenskega knjižnega jezika. Po tej definiciji je gost oseba, ki je kam povabljena ali pogoščena. Tožnik s strani zavarovanke toženke ni bil povabljen na njen dom, zavarovanka tudi ni bila ob njem, ko se je nahajal na njeni nepremičnini, kaj šele, da bi ga pogostila. Tožnik je bil z materjo na obisku pri drugi osebi, na drugi nepremičnini (na naslovu … 16a). Na nepremičnino zavarovanke toženke (na naslovu … 10) je prišel z J. B. (sinom zavarovanke, ki je šel pomagat na dom staršev), ker je želel videti domače živali. Zaradi takšnega tožnikovega prihoda na nepremičnino zavarovanke toženke le-tega tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče opredeliti kot gosta zavarovanke v smislu Splošnih pogojev. To bi namreč pomenilo, da je njen gost vsaka oseba, ki (čeprav mimo njene volje in brez njenega povabila), pride na nepremičnino in ni morda v kakšni drugi jasni vlogi (na primer poštar, serviser in podobno). Takšna razlaga bi bila preširoka. Tožnik poleg tega ni ne sorodnik ne prijatelj zavarovanke, ampak le njen znanec.
delitev solastnine – prekinitev postopka – možnost uveljavljanja prikrajšanja nujnega deleža v zapuščinskem postopku – vložitev tožbe
Prvo sodišče je preuranjeno sprejelo zaključek o prekinitvi postopka, saj je nasprotni udeleženec zgolj opozoril na možnost uveljavljanja prikrajšanja nujnega deleža zaradi darila, ki ga je predlagatelj prejel od zapustnika z darilno pogodbo z dne 29. 5. 1974. Dokler tožba ni vložena in je uveljavljanje prikrajšanja nujnega dednega deleža negotovo dejstvo, odločitev prvega sodišča ni pravilna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081181
OZ člen 8, 377, 377/2, 395, 1013, 1016, 1016/2. ZPP člen 319, 319/3. ZIZ člen 257, 257/1, 260, 260/2. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 39, 39/2.
pogodba o poslovnem sodelovanju – pogodba o odkupu terjatev – poroštvo – opredeljenost poroštvene obveznosti – poroštvo za določeno bodočo obveznost – oderuške obresti – zavedanje o težkem finančnem stanju sopogodbenika – DDV od zamudnih obresti – pobotni ugovor – litispendenca – (ne)odločitev o pobotnem ugovoru – predhodna odredba – solidarni dolžniki – izkaz nevarnosti
Obveznost, na katero se poroštvo nanaša, je opredeljena, če razkriva vse elemente, ki so pomembni za presojo porokovega pravnega položaja, zlasti težo in pomen posledic njegove zaveze.
Oderuh izkoristi težak položaj nasprotne stranke, če pozna njen težak položaj in pravo vrednost pogodbenih dajatev, vendar kljub temu sklene dvostransko pogodbo tako, da obstaja očitno nesorazmerje med tistim, kar se je sam zavezal, in tistim, kar se je zavezala nasprotna stranka. Oškodovana stranka pa zadosti trditvenemu bremenu, če postavi trditve o obstoju obeh elementov in o tem, da je tožena stranka zanju vedela.
V zvezi z izdajo predhodne odredbe bi morala tožeča stranka konkretizirano pojasniti, zakaj meni, da tretja toženka in četrti toženec v času izvršljivosti sodbe ne bosta imela premoženja, iz katerega bi lahko poplačala svojo terjatev.
Tožeča stranka bi morala zaradi solidarne obveznosti toženk dokazati nevarnost za uveljavitev terjatve za vse štiri toženke.
pogodba o dovoljeni prekoračitvi pozitivnega stanja na transakcijskem računu – limit na transakcijskem računu – pogodba o vodenju transakcijskega računa – konkretizacija navedb – pavšalne navedbe – pomanjkljive trditve – neizvedba dokaza
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je toženec kršil določbe Pogodbe o dovoljeni prekoračitvi pozitivnega stanja ter Pogodbe o vodenju transakcijskega računa (saj je plačilne storitve opravljal izven okvira odobrene prekoračitve pozitivnega stanja na računu), zato je tožeča stranka upravičeno odstopila od omenjene pogodbe in celotno terjatev uveljavljala pred sodiščem.
odlog zavarovanja z začasno odredbo - regulacijska začasna odredba
V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje s sklepom o regulacijski začasni odredbi uredilo sporno razmerje tako, da je tožeči stranki začasno prisodilo, kar sicer zahteva s tožbo. Tožena stranka v pritožbi utemeljeno navaja, da je situacija primerljiva z izvršbo na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova. Tožeča stranka je že sedaj dobila, kar bi sicer lahko dobila šele v izvršbi na podlagi pravnomočne sodbe. Če ne bi vložila predloga za izdajo regulacijske začasne odredbe in bi čakala na pravnomočno sodbo, bi tožena stranka v izvršbi na podlagi te sodbe imela zakonsko pravico predlagati odlog izvršbe v skladu z 71. členom ZIZ. V cit. primeru je prišlo do časovnega premika izvršbe že v fazo vložitve tožbe oziroma izdaje sklepa o zavarovanju z regulacijsko začasno odredbo. Ker se z njim tožbeni zahtevek realizira že pred pravnomočnostjo sodbe, tožena stranka brez smiselne razlage, da je dopusten odlog zavarovanja, nikoli ne bi mogla uporabiti zakonske pravice do odloga po 71. členu ZIZ.
stvarna pristojnost – delovno sodišče – neupravičena pridobitev – neupravičena obogatitev – izplačila v zvezi z delovnim razmerjem
Toženec je že v postopku na prvi stopnji (tako kot sedaj v pritožbi) upravičeno opozarjal, da je za odločitev o (celotnem) tožbenem zahtevku stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče (v Ljubljani). Drži sicer, da „neposredni“ temelj zahtevku predstavljajo splošne določbe o neupravičeni pridobitvi (obogatitvi). A to ne spremeni dejstva, ki pomembneje (so)določa njegovo (pravno) naravo, in sicer, da so vsa zatrjevana izplačila, povračilo katerih tožnica od toženca z njim uveljavlja, povezana z delovnim razmerjem, ki je med njima obstajalo.
ZFPPIPP člen 104, 104/2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije člen 5, 5/2.
razrešitev upravitelja – nagrada upravitelja – sorazmerni del nagrade – nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila – osnova za izračun nadomestila
Pritožnik je v otvoritvenem poročilu navedel terjatve do povezanih družb in dana posojila povezanim družbam v višini 9.087.314,83 EUR. Hkrati je podal pojasnilo, da je verjetnost poplačila teh terjatev minimalna. Takšnega pojasnila ni mogoče razumeti drugače, kot da je sam pritožnik pri sestavi otvoritvenega poročila podal utemeljitev, da te terjatve nimajo realne vrednosti, kot jo je prikazal v smislu pogodbene vrednosti. Tako prikazana vrednost terjatev stečajnega dolžnika v otvoritvenem poročilu zato ne more služiti kot ustrezna postavka, od katere bi si stečajni upravitelj smel obračunati nagrado za izdelavo otvoritvenega poročila.
lastninska pravica na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice – solastnina – razpolaganje s solastnim deležem – etažna lastnina – dejanska etažna lastnina – navidezna solastnina – pravni interes – delitev nepremičnine v nepravdnem postopku – postopek za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL – razmerje med pravdnim postopkom in postopkom za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL
Etažna lastnina lahko nastane bodisi z dogovorom solastnikov oziroma z odločitvijo sodišča o razdružitvi solastnine s preoblikovanjem v etažno lastnino, bodisi tako, da izključni lastnik stavbe odsvoji posamezne dele stavbe s pripadajočimi deli. Vendar pa je sodna praksa že zavzela tudi stališče, da je pred uveljavitvijo SPZ etažna lastnina lahko nastala in obstajala kljub temu, da razmerje ni bilo zemljiškoknjižno evidentirano, in da tudi taka razmerja uživajo pravno varstvo. Med temi primeri so tudi položaji, v katerih je bila stavba v naravi dejansko in pravno razdeljena na posamezne dele in je nastala t. i. dejanska etažna lastnina, v zemljiški knjigi pa se je izvedla z vpisom solastninskih deležev posameznih etažnih lastnikov na zemljiški parceli, na kateri stoji stavba, na enak način pa je tekel tudi nadaljnji promet posameznih delov. Zanje se je v sodni praksi izoblikoval pojem navidezne solastnine.
ZVEtL ni ovira za dokončanje začetih pravdnih postopkov etažnih lastnikov v zvezi z uveljavljanjem sodnega varstva njihove lastninske pravice in predstavlja le dodatno možnost varstva lastnikov v stavbah v etažni lastnini, v katerih ta (še) ni pravno urejena.
Bistveno za presojo, ali gre za pravo ali za navidezno solastnino (in posledično za dejansko etažno lastnino), je, ali se je promet odvijal s posameznimi deli stavbe in ali se je to zgodilo po volji vseh (vknjiženih ali izvenknjižnih) lastnikov nepremičnine, na kateri stavba stoji.
uveljavljanje ničnosti pogodbe – zavrženje tožbe – stranke postopka – vložitev zahtevka za revizijo – procesna predpostavka – pravni interes – sodno varstvo – revizijski postopek
Vložitev revizije je zato procesna predpostavka za dopustnost uveljavljanja sodnega varstva po petem poglavju ZPVPJN (42. člen in nasl.). To pomeni, da zainteresirani subjekt ne more med pravnim varstvom v revizijskem in sodnem postopku poljubno izbirati, temveč se mora pred uveljavljanjem varstva v sodnem postopku poslužiti varstva, ki mu je na voljo v revizijskem postopku.