ZJU člen 194, 195, 195/1, 195/4, 196, 196/1. ZRPJZ člen 6, 6/2. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi (1994) člen 31a.
javni uslužbenec - vojak - napredovanje v višji plačni razred - plača - količnik za določitev osnovne plače - višji upravni delavec - imenovanje v naziv
Tožnik je bil imenovan v naziv 5. stopnje. Ker ga je šteti med višje upravne delavce, je tožena stranka pravilno odločila, da ob imenovanju na novo dolžnost ne obdrži števila plačilnih razredov, ki jih je dosegel pred tem.
zavarovanje z začasno odredbo - prepoved odtujitve in obremenitve premičnin - sredstvo zavarovanja - neprimerno sredstvo zavarovanja - zaznamba v registru vozil
V skladu z določbo 268. člena ZIZ ima sklep o začasni odredbi učinek sklepa o izvršbi. Da bi sklep o zavarovanju imel tak učinek, mora vsebovati vse, kar mora vsebovati predlog za izvršbo, med drugim tudi sredstvo zavarovanja oz. izvršbe. Sredstva izvršbe oziroma zavarovanja pa so v ZIZ navedena taksativno (za nedenarne terjatve v petnajstem do dvajsetem poglavju) in ne primeroma, kar velja za vrste začasnih odredb.
Tožnika po razrešitvi s položaja direktorja občinske uprave ni bilo mogoče premestiti na delovno mesto, ki bi ustrezalo njegovemu nazivu in za katero bi izpolnjeval pogoje, zaradi česar mu je tožena stranka utemeljeno izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja.
Zavrnitev dokaznega predloga mora biti obrazložena. Zaradi nepotrebnosti oziroma nerelevantnosti dokaza se dokazni predlog zavrne samo, če bi se z njim dokazale trditve o dejstvih, ki ne bi mogle spremeniti odločitve sodišča oziroma če gre za dokazovanje dejstev, ki so že dokazana.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev pogodbenih obveznosti - opis delovnega mesta - splošni akt
Ker iz opisa delovnega mesta tožnika izhaja, da je bil med drugim zadolžen za pobiranje in pravočasno oddajo voznine, je s tem, ko potnikom ob prejemu denarja ni izročil voznih kart, kršil pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja in je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljena. Pri tem ni bistveno, ali je bil s pravilnikom, ki vsebuje opis delovnega mesta, seznanjen.
starostna pokojnina – pridobitev pravice po prejšnjih predpisih – odmerni odstotek – prehodno obdobje
Čeprav je tožnik pravico do starostne pokojnine kot zavarovanec, ki mu je na dan 31. 12. 1999 do dopolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po ZPIZ manjkalo manj kot pet let starosti in pokojninske dobe in je na dan 31. 12. 1999 imel status delovnega invalida, uveljavil po prej veljavnem ZPIZ, se odstotek za odmero pokojnine za pokojninsko dobo od 31. 12. 1999 dalje določi po 409. členu ZPIZ-1. Tožnik zato neutemeljeno uveljavlja, da se mu tudi za obdobje po 31. 12. 1999 pokojnina odmeri z upoštevanjem odstotkov za odmero po ZPIZ.
invalid III. kategorije - pravice na podlagi invalidnosti - zavarovanje za ožji obseg pravic
Tožnici ni mogoče priznati pravic na podlagi invalidnosti, ker je bila pri njej ugotovljena invalidnost III. kategorije in je bila v času nastanka invalidnosti vključena v zavarovanje za ožji obseg pravic. Glede na to, da se je prostovoljno vključila v obvezno zavarovanje, bi pridobila pravice na podlagi invalidnosti le ob nastanku I. ali II. kategorije invalidnosti.
ZPP člen 318, 318/1, 318, 318/1. ZDSS-1 člen 41, 41/2, 41, 41/2.
zamudna sodba - spor o prenehanju delovnega razmerja - rok za odgovor na tožbo - zamuda roka - dokazi
V individualnih delovnih sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja velja petnajstdnevni rok za podajo odgovora na tožbo, zaradi česar je odgovor tožene stranke na tožbo zoper izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je bil podan po izteku tega roka, prepozen.
Ker tožena stranka na tožbo, ki ji je bila pravilno vročena, ni pravočasno odgovorila, se šteje, da je priznala tožnikove dejanske navedbe, zaradi česar dokazov, ki jih je predložila v prepoznem odgovoru na tožbo, ni mogoče upoštevati.
dlog izvršbe na predlog tretjega - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - izkaz obstoja pravice na predlaganem predmetu izvršbe - originaren način pridobitve lastninske pravice - skupno premoženje
Ni mogoče enačiti nenadomestljive ali težko nadomestljive škode, ki bi jo utrpel tretji, s tisto, ki jo utrpi dolžnik. Po dolžniku zatrjevana nenadomestljiva škoda namreč res ne more biti tista škoda, ki je posledica same izvršbe, saj izvršba teče prav zaradi tega, ker dolžnik prostovoljno ne izpolni obveznosti. Drugače pa je pri tretjih, tretji lahko utrpi nenadomestljivo škodo zaradi same izvršbe.
V primeru originarnega načina pridobitve lastninske pravice vpis v zemljiško knjigo ni konstitutivne, ampak dekleratorne narave ter zato za obstoj pravice v skladu s 1. odst. 73. člena ZIZ zadostuje navedba vseh tistih pravnorelevatnih dejstev v povezavi z javnimi oziroma zasebnimi listinami, ki imajo naravo javne listine, ki so podlaga za originarno pridobitev lastninske pravice.
SKPgd člen 43, 43/3, 52, 52/3. Kolektivna pogodba časopisne, informativne, založniške in knjigotržke dejavnosti člen 46, 46/3.
plača – osnovna plača – provizija – stroški prevoza – službena pot – kilometrina
Ker je bila osnovna plača tožečih strank v pogodbi o zaposlitvi določena v odvisnosti od delovnega mesta, na katero sta bili razporejeni, mesečne realizacije prodaje ter odstotka provizije, je tožbeni zahtevek za plačilo celotne provizije glede na doseženi promet (poleg osnovne plače) neutemeljen.
Tožeči stranki za prevoz na teren nista uporabljali svojega osebnega avtomobila, ampak sta se vozili skupaj s sodelavci, tako da jima dejanski stroški v višini kilometrine niso nastajali. Iz tega razloga, pa tudi ker delo na terenu po pogodbi o zaposlitvi ne predstavlja službene poti, tudi tožbeni zahtevek za povračilo stroškov prevoza ni utemeljen.
spor majhne vrednosti - postopek po predlogu za izvršbo - trditveno dokazna prekluzija - število pripravljalnih vlog - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem
Predmetni spor je spor majhne vrednosti (1. odstavek 443. člena ZPP), postopek pa se je začel na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. V predlogu za izvršbo morajo biti navedeni: upnik in dolžnik, izvršilni naslov ali verodostojna listina, dolžnikova obveznost, sredstvo in predmet izvršbe ter drugi podatki, da se izvršba lahko opravi (1. odstavek 40. člena ZIZ). Zakon torej ne terja in ne predvideva, da bi predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine moral vsebovati dejansko podlago dolžnikove obveznosti. Zato je treba dati strankam v sporih majhne vrednosti, ki so specifične narave, možnost, da po ugovoru proti izdanem sklepu o izvršbi, vsaka od njih še v eni pripravljalni vlogi navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze, nato pa v nadaljnji pripravljalni vlogi odgovarja še na navedbe nasprotne stranke.
Pravna razlaga, da je šlo za pogodbeni izstop iz d.o.o., se namreč izključuje z vložitvijo tožbe na prenehanje družbe in izključitvijo družbenika iz družbe. Tožeča stranka je kot eden od pravnih naslednikov aktivno legitimirana zahtevati delitev premoženja iz sodnega registra izbrisane družbe. Toženec se je ves čas branil pred tožbenim zahtevkom tožeče stranke, ni pa uveljavljal svoje terjatve v pobot terjatvi tožeče stranke. Smiselne razlage postavljanja pobotnega ugovora sodišče druge stopnje ne sprejema. Pritožbeni očitek, da je prvostopenjsko sodišče prekoračilo tožbeni zahtevek (oziroma ta sploh ni bil postavljen), je utemeljen.
Četudi v ZDR to ni izrecno določeno, je potrebno šteti, da se delavec minimumu pravic, ki mu jih zagotavlja zakon oziroma kolektivna pogodba, ne more odpovedati. To pomeni, da je tožnik upravičen do plače v višini, kot mu jo zagotavlja kolektivna pogodba.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066002
ZP-1 člen 8, 136, 136/1, 136/1-5, 163, 163/7. ZVCP-1 člen 234. KZ člen 16, 16/3.
neprištevnost – actio libera in causa
Za uporabo pravila actio libera in causa ugotoviti, ali je bila pred povzročitvijo stanja, zaradi katerega obdolženec ni mogel razumeti pomena svojega dejanja ali ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja, podana obdolženčeva krivda za prekršek, ugotoviti je treba obstoj malomarnosti kot krivdne oblike za povzročitev prometne nesreče.
Sodišče prve stopnje je sklep o obstoju obdolženčeve nezavestne malomarnosti utemeljilo le z opustitvijo njegove skrbi za zdravstveno stanje, ne pa s tem, kakšen je bil njegov subjektivni odnos do povzročitve prometne nesreče v času, ko je bil še prišteven, čeprav je eden izmed dveh odločilnih pogojev, da je kazensko odgovoren tudi neprištevni storilec, da je bila pri njem izražena podlaga za odgovornost, ko se je še svobodno odločal.
javni uslužbenec - vojak - dodatek za deljen delovni čas - dodatek za izmensko delo - dežurstvo - straža
Tožnica za čas, ko je bila v času dežurstva in straže prisotna na delovnem mestu in na razpolago delodajalcu, ni upravičena do izplačila dodatka za delo v deljenem delovnem času niti do dodatka za izmensko delo, saj je plačilo za ta čas posebej urejeno v pravilniku tožene stranke in znaša 60 % osnove brez dodatkov.
Ker je tožnik odpravnino za delovno dobo od sklenitve delovnega razmerja do prvega stečajnega postopka (ki se je zaključil s prisilno poravnavo) že prejel, ni upravičen do odpravnine višje od odpravnine na podlagi delovne dobe od nadaljevanja delovnega razmerja po potrjeni prisilni poravnavi dalje.