TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbama tožeče in tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje:

delno spremeni tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 19.180,44 EUR z zamudnimi obrestmi od 01.01.2002 do 27.06.2003 po predpisani obrestni meri zamudnih obresti, zmanjšani za temeljno obrestno mero, od 28.06.2003 dalje pa po predpisani obrestni meri zamudnih obresti, ter ji v roku 15 dni povrniti pravdne stroške v znesku 3.724,45 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku tega roka,

presežni tožbeni zahtevek za plačilo nadaljnjih 16.313,21 EUR s pripadki in zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od dosojenega zneska 19.180,44 EUR od 16.02.1998 do 27.06.2003 (razen v delu od 01.01.2002 do 27.06.2003 priznanih zamudnih obresti po predpisani obrestni meri, zmanjšani za temeljno obrestno mero) pa se zavrne;

delno razveljavi glede zahtevka za plačilo mesečne rente v znesku 250,37 EUR do vsakega 5. dne v mesecu za pretekli mesec, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakokratnega neplačanega zneska mesečne rente od dneva njegove zapadlosti do plačila in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Nadaljnji pritožbi tožeče stranke in tožene stranke se zavrneta in se v izpodbijanem nespremenjenem in nerazveljavljenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 193,36 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku tega roka.

 

Vojaške vaje same po sebi ne pomenijo nevarne dejavnosti, so pa lahko podlaga za krivdno odgovornost tožene stranke, če so pri izvajanju vaje podane takšne opustitve, ki so v vzročni zvezi z nastalo škodo. Temeljni očitki, na katerih je sodišče prve stopnje gradilo krivdno odgovornost tožene stranke, so pomanjkljiva skrbnost pri načrtovanju in organizaciji usposabljanja vojakov v konkretnem primeru, malomarna presoja pogojev za izvajanje konkretnih vojaških vaj ter vztrajanje pri nadaljevanju izvajanja vaj v okoliščinah, ko je bil tožnik zaradi prevelikih telesnih naporov in zaradi temperaturne pregretosti preutrujen oziroma telesno in duševno izčrpan.