CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00068781
SZ-1 člen 25, 25/1. OZ člen 190, 190/1, 197. ZPP člen 7, 212, 451, 453, 453/3.
sklep etažnih lastnikov - potrebna večina etažnih lastnikov - sklenitev pogodbe o upravljanju - soglasje etažnih lastnikov - neprerekana dejstva - listinski dokaz - razpravno načelo - trditvena in dokazna podlaga - pomanjkljiva trditvena podlaga - zanikanje dejstev - neupravičena obogatitev - zastopanje po pooblaščencu - slabo pravdanje - spor majhne vrednosti - preizkus po uradni dolžnosti - načelo materialnega procesnega vodstva
Od stranke, ki določeno dejstvo enkrat že prereka oziroma navede nasprotno dejstvo, ni mogoče zahtevati, da ob nasprotovanju oziroma vztrajanju druge stranke vsakokrat znova ponovi svoje stališče.
Listinski dokazi so namenjeni zgolj preverjanju resničnosti navedb pravdnih strank, ni pa mogoče z njimi navedb dopolnjevati ali pričakovati, da bo to namesto strank storilo sodišče.
Pri presoji načela materialnega procesnega vodstva je treba upoštevati, da je tožnica profesionalni subjekt (gospodarska družba), ki jo v postopku zastopa kvalificiran pooblaščenec (odvetnica), in da ne gre za pravno zapleteno zadevo, sodna praksa glede trditvene podlage pa je jasna.
OZ člen 285, 285/1, 642, 642, 642/3, 649, 649/1. GZ člen 64, 64/2.
gradbena pogodba - gradbena in podjemna pogodba - gradnja stanovanjske hiše z garažo - popis del - zemeljski izkop - projektna dokumentacija - dokazi in dokazovanje - gradbena knjiga - opravljena gradbena dela - plačilo za izvedeno delo - predračun - sklenitev gradbene pogodbe - pogajanja - odstop od pogodbe - predaja del
Neobstoj gradbenega dnevnika ne pomeni, da naročniku izvedenih del ni treba plačati. Nasprotno, če je dokazano, da so bila izvedena, jih mora plačati.
Dejstvo, da tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni predložil dobavnic o vgrajenem tamponskem pesku (kot je pojasnil, jih ni mogel predložiti, ker z njimi več ne razpolaga), ne omogoča presoje (za katero se zavzema pritožnik), da vtoževanih del ni opravil.
gradbena pogodba - dodatno naročena dela - pavšalne pritožbene navedbe - pravilnost dokazne ocene
V obrazložitvi pritožbe je treba argumente, ki naj bi jo utemeljili, vselej jasno in opredeljeno navesti, česar pa tožena stranka ni storila, temveč je le posplošeno navedla, da naj tožeča stranka ne bi uspela dokazati dogovora o izvedbi dodatnih del in same izvedbe del.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00084523
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5, 8. ZVPot člen 22, 22/4, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-4.
kredit v CHF - pojasnilna dolžnost banke - dobra vera - valutno tveganje - ničnost kreditne pogodbe - nepoštenost pogodbenega določila - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank
Ker pojasnilna dolžnost v obravnavani zadevi ni bila ustrezno opravljena, je neizravnana informacijska podrejenost imela pomen tudi za presojo nepoštenosti pogodbenega pogoja o neomejeni vezanosti kredita na tujo valuto.
Za pogodbo o poravnavi veljajo splošne določbe o dvostranskih pogodbah, če ni zanjo določeno kaj drugega (prvi odstavek 1054. člena OZ). To pomeni, da bi tožeča stranka sklenjeno izvensodno poravnavo lahko izpodbijala le s tožbo iz enakih razlogov in po pravilih, ki veljajo za dvostranske pogodbe v določbah 100. do 130. člena OZ. Vendar tožeča stranka na prvi stopnji takega izpodbijanja poravnave ni zatrjevala niti dokazovala. V pritožbi prvič govori o preklicu poravnave, ki naj bi ga odvetnik podal toženi stranki 10. 1. 2020. Tudi v tem delu gre za prepozne in neupavičene pritožbene novote, saj ne navede, zakaj se na preklic poravnave ne bi mogel sklicevati že prej. Njegovo naziranje, da je mogoče sklenjeno poravnavo preklicati z enostransko izjavo, pa je tudi pravno zmotno. Z enostranskim preklicem poravnave namreč pogodbe o poravnavi ni mogoče preklicati.
Sodišče je ugotovilo, da se je z dogovorjeno višino pritožnik ob sklepanju pogodbe o poravnavi strinjal in da je kasneje svoje stališče spremenil. Ker ni vložil tožbenega zahtevka, s katerim bi izpodbijal sklenjeno poravnavo, ga izjava o poravnavi veže in mu preprečuje, da bi lahko uveljavljal odškodninski zahtevek iz obravnavanega škodnega dogodka.
URS člen 23. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1. OZ člen 13, 13/2, 13/3, 243, 243/4.
pogodba o leasingu - kršitev obveznosti iz pogodbe o leasingu - odstop od pogodbe o leasingu - višina škode pri kršitvi leasing pogodbe - izpodbijanje izvedenskega mnenja - gospodarska pogodba
Če je bila tožeča stranka mnenja, da izvedenec njenih pripomb o stanju na trgu v času prodaje vozila ni v ustrezni meri upošteval, je imela možnost te pomisleke odpraviti ob izvedenčevem zaslišanju. Če je bila mnenja, da odgovori izvedenca na njene pripombe še vedno niso bili ustrezno prepričljivi, je imela možnost, da se te nejasnosti odpravi še z dodatnimi vprašanji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00067493
ZPP člen 154, 219a. OZ člen 243, 243/1, 625, 625/3, 634, 639, 639/3, 639/5.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - odgovornost za stvarne napake - odstop od pogodbe - pojasnilna dolžnost - poslovna podlaga pogodbe - tipični interes - profesionalna skrbnost - jamčevanje za stvarne napake - alternativnost jamčevalnih zahtevkov - kondikcijski zahtevek - odprava napake na stroške podjemnika - odškodninski zahtevek - zahtevek za plačilo odškodnine za škodo - nesklepčnost trditev - predvidljivost škode - licenčnina - dokaz iz drugega postopka - pravica do izjave - uspeh stranke v postopku
Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe, je sodišče pravdni stranki v tem postopku ponovno zaslišalo, vendar pa ju je zaslišalo le glede vprašanj, o katerih še nista bili zaslišani v postopku I Pg 7/2018. Navedeno postopanje sodišča prve stopnje je glede na določbo 219.a člena ZPP ustrezno, saj sta se stranki strinjali, da se uporabita zapisnika o zaslišanju pravdnih strank iz drugega postopka.
Podjemnikova pojasnilna obveznost v zvezi z naročnikovim naročilom obstaja, če je naročilo objektivno pomanjkljivo in če bi podjemnik to pomanjkljivost ugotovil, če bi ravnal z dolžno profesionalno skrbnostjo.
Ker se tipični interesi domnevajo, se šteje, da bi toženka morala vedeti, da namerava tožnica uporabiti opravljen posel za opisani običajni namen, če bi ravnala z ustrezno profesionalno skrbnostjo.
Stroški odprave napak ne predstavljajo niti škode zaradi zaupanja niti refleksne škode, temveč gre za samostojni jamčevalni zahtevek v smislu tretjega odstavka 639. člena OZ (naročnikova odprava napak na račun izvajalca).
Naročnik lahko poleg zahtevka za odpravo napak kot primarnega jamčevalnega zahtevka na podlagi podjemnikove odgovornosti za stvarne napake uveljavlja tudi naslednje jamčevalne zahtevke: (1) pravico, da napako odpravi sam (po drugem podjemniku) in da od prvega podjemnika zahteva povrnitev stroškov odprave te napake, (2) pravico do sorazmernega znižanja plačila, ali (3) pravico odstopiti od pogodbe, kar povzroči nastanek kondikcijske terjatve. Navedeni zahtevki so alternativne narave. To pomeni, da lahko naročnik med predpisanimi sankcijami izbira, nima pa jih pravice kumulirati, to je uveljavljati več sankcij.
Zahtevka za odpravo napak na izvajalčeve stroške ter zahtevka z odstopom od pogodbe in vrnitvijo podjemnine ni mogoče uveljavljati kumulativno.
ZIZ člen 270, 270/2, 270/3. ZFPPIPP člen 34. OZ člen 655, 656. ZPP člen 337, 337/1.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - subjektivna nevarnost uveljavitve terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - slabo finančno stanje dolžnika - grozeča insolventnost - dejavniki tveganja - vrednost materiala - bilanca stanja - nedovoljene pritožbene novote - nastanek neznatne škode
Izkazano dolžnikovo objektivno slabo finančno stanje in s tem objektivno slabe možnosti za uveljavitev terjatve še ne izkazujejo subjektivne nevarnosti, ki je glede na drugi odstavek 270. člena ZIZ pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve.
varstvo kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb - upravnik - skupni deli stavbe - stvarne napake - odgovornost za skrite napake - jamčevalni rok - začetek teka jamčevalnega roka - prevzem nepremičnine - prevzem skupnih delov stavbe od prodajalca - kogentna narava zakonskih določb - jezikovna razlaga zakona - namenska razlaga zakonske določbe - zapisnik o primopredaji - napake v solidnosti gradbe - pravna kvalifikacija - normalna funkcija objekta
Neobstoj prevzemnega zapisnika ne pomeni nujno, da tudi primopredaja skupnih delov dejansko ni bila izvedena in da je treba upoštevati dejanski prevzem, saj začetka rokov ni mogoče prenašati v prihodnost z enostranskim ravnanjem ali opustitvijo tistega, od čigar ravnanja je odvisen začetek teka roka. Drži sicer, da določbe 2. poglavja ZVKSES o izročitvi in prevzemu (18. in 19. člen) predstavljajo kogentno pravo. Vendar tožeča stranka napačno sklepa, da brez zapisnika prevzema skupnih delov stavbe s strani upravnika ni mogoče izvesti. V navedenih členih namreč ni določbe, ki bi pogojevala izročitev in prevzem nepremičnine s sestavo primopredajnega zapisnika. Prvi odstavek 19. člena ZVKSES sicer določa njegovo sestavo, ni pa nikjer določeno, da bi bila nepremičnina izročena oziroma prevzeta šele z njegovo sestavo. Kot pravilno opozarja tožena stranka v odgovoru na pritožbo, je zapisnik namenjen predvsem potrditvi dejstev, ki so navedena v tretjem odstavku 19. člena (opis stanja nepremičnine, izjave kupca o prevzemu, listinah, uveljavljanju pogodbene kazen, zahtevi za odpravo napak itd.). Vpliva pa tudi na kupčevo pravico uveljavljanja očitnih (in ne skritih) napak, odpravo katerih mora sicer zahtevati ob prevzemu (če zapisnika ni oziroma prodajalec kupca o tej pravici ne pouči, kupec te pravice ne izgubi). Če bi zakonodajalec izročitev oziroma prevzem nepremičnine pogojeval s sestavo zapisnika, bi to izrecno navedel pri pogojih za izročitev v 18. členu ZVKSES.
Primopredajni zapisnik ni izrecen pogoj za prevzem nepremičnine oziroma njenih skupnih delov.
Pri uveljavljanju napak v solidnosti gradnje gre za pravno kvalifikacijo, z navedbo katere tožeča stranka ne more biti prekludirana. Vendar, kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, tožeča stranka ni specificirala svojih navedb oziroma ni konkretizirano navedla, v čem naj bi se kazala zatrjevana onemogočena oziroma bistveno okrnjena normalna funkcija objekta. Zatrjevane napake v zvezi z neprimerno temperaturo in (odpravljivo) nevarnostjo za opekline tudi po mnenju pritožbenega sodišča niso takšne, da bi bila zaradi njih onemogočena oziroma bistveno okrnjena normalna funkcija objekta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00067695
ZPP člen 347, 347/1. OZ člen 101, 435, 468, 468/1. ZOR člen 1087.
prodajna pogodba - plačilo kupnine - ugovor znižanja kupnine - zapadlost - stvarne napake - jamčevalni zahtevek - odprava napak - odprava napak na stroške prodajalca - unovčenje bančne garancije - trditveno in dokazno breme - kapitalizirane zamudne obresti - pritožbena obravnava - odločanje brez glavne obravnave
Tožeči stranki je uspelo izkazati, da je bila velika večina ob predajah stanovanj ugotovljenih in grajanih stvarnih napak odpravljena. Kupec se sicer sam odloča, ali bo uveljavljal ugovor neizpolnitve ali bo uveljavljal zahtevke iz naslova jamčevanja za napake. A ima v prvem primeru pravico svojo izpolnitev zadržati le, dokler ne izpolni nasprotna stranka. Tožeča stranka kot prodajalka je toženi že prepustila posest kupljenih nepremičnin in prenesla nanjo lastninsko pravico, tožena stranka je izpolnitev sprejela in s tem je bila glavna zaveza tožeče stranke po Pogodbi izpolnjena. Glede na to višje sodišče ocenjuje, da s strani tožene stranke očitanih pomanjkljivosti izpolnitve v tej zadevi ni mogoče obravnavati kot ugovora nepravilne izpolnitve prodajne pogodbe.
V situaciji, ko je izpolnitev sprejela, mora torej tožena stranka ob dospelosti svojo izpolnitev opraviti, ima pa pravico do zadržanja dela kupnine v višini svoje terjatve do tožeče stranke iz naslova odgovornosti prodajalca za stvarne napake.
Odprava teh kršitev ni terjala pritožbene obravnave. Pritožba in odgovor nanjo pri višjem sodišču nista zbudila dvoma v pravilnost dokazne ocene. Glede na predloženo procesno gradivo višjemu sodišču ni bilo treba izvajati dokazov, ki so bili predlagani in ki jih sodišče prve stopnje ne bi izvedlo, saj je ob preizkusu pritožbe višje sodišče ugotovilo, da ne bo izvajalo dokazov, v zvezi s katerimi stranka v postopku ni podala zadostnih trditev o pravno odločilnih dejstvih in je zato mogoče kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP odpraviti brez oprave procesnih dejanj pred višjim sodiščem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00067403
OZ člen 190. SPZ člen 119, 119/2. ZPP člen 339, 339/2-8.
neupravičena pridobitev - plačilo vzdrževalnih del - rezervni sklad - izpolnitev pogodbene obveznosti - dejansko opravljeno delo - zavrnitev dokaznih predlogov - vnaprejšnja dokazna ocena - kršitev pravice do izjave v postopku
Vrhovno sodišče je že pojasnilo, da je vnaprejšnja dokazna ocena sicer lahko sprejemljiva, kadar sodišče izčrpno in prepričljivo argumentira, zakaj predlagani dokaz ne bi vplival na odločitev; izhajati mora iz predpostavke, da bi predlagani dokazi uspeli (torej potrdili tezo predlagatelja), ne glede na to pa bi sodišče glede na ostala ugotovljena dejstva in prepričljivost ostalih dokazov odločilo enako.
Tožnica utemeljeno navaja, da za presojo izgube zavarovalnih pravic ni bistveno zgolj dejstvo, da se toženec ni zavedal obstoja okoliščin povzročitve prometne nesreče. Toženec bi moral dokazati, da se tega dejstva tudi ni mogel zavedati, da v zvezi z možnostjo zavedanja ni bil malomaren oziroma da ni moral in mogel vedeti, da je zapustil kraj nezgode. Tega pa ni uspel dokazati.
Toženec, ki je poklicni voznik, nesreče ni opazil, ker ni spremljal dogajanja v cestnem prometu, pa bi ga moral. V konkretnih okoliščinah bi mogel in moral zaznati ne le, da je povzročil nevarno situacijo, pač pa tudi nesrečo, zato bi se moral na primernem mestu ustaviti ter posredovati osebne podatke in podatke o zavarovanju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00069284
OZ člen 507, 511. ZPP člen 8, 97, 97/3, 279c, 279c/5, 280, 280/2, 324, 328, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-11, 339/2-12, 339/2-14, 339/2-15.
identiteta strank - enotna matična številka občana (EMŠO) - očitna pisna pomota sodišča - popravni sklep - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe - ustreznost pooblastila za zastopanje - dvom v pristnost pisnega pooblastila - vabilo na pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo - pravočasnost vabila na narok - čas za pripravo na glavno obravnavo - sodna poravnava - pravna narava sodne poravnave - pogodbena predkupna pravica - trajanje predkupne pravice - ničnost pogodbenega določila, ki nasprotuje kogentnemu predpisu - zahtevek na izstavitev listine - neizvedba predlaganih dokazov - nerelevantne pritožbene navedbe - nedovoljena pritožbena novota
Ker v obravnavani sodni poravnavi stranki nista določili časa trajanja predkupne pravice, je njeno trajanje kljub temu omejeno, in sicer na 5 let od sklenitve sodne poravnave (511. člen OZ). Ne glede na voljo, ki sta jo stranki imeli ob sklepanju sodne poravnave, vsebina le-te ne more iti preko kogentnih določb materialnega prava.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00067711
OZ člen 15, 333, 579, 587. SZ-1 člen 111. ZPP člen 313, 313/2.
tožba za izpraznitev nepremičnine - izpraznitev in izročitev stanovanja - izselitev družinskega člana - razmerja med starši in polnoletnim otrokom - pravna podlaga za uporabo stanovanja - uporaba brez pravne podlage - najemna pogodba - nesklenitev najemne pogodbe - bistvene sestavine pogodbe - posodbena pogodba - medsebojni dogovor strank - trajno pogodbeno razmerje - vlaganja v nepremičnino - rok za izselitev iz stanovanja
Na strankah je, da zatrjujejo dejansko stanje, je pa nato sodišče tisto, ki na takšno dejansko stanje uporabi pravo. Sodišče mora torej za konkreten dejanski stan najti ustrezno pravno pravilo. Res je, kar tudi opozarja pritožba, da je toženec med svojimi trditvami podal tudi trditev o obstoju posodbene pogodbe, ki je v OZ urejena v 579. do 586. členu. Vendar pa posodbena pogodba ne nastane sama po sebi, kot nadaljevanje nekega zatečenega stanja, brez ustreznega dogovora, sporazuma, ki je lahko tudi usten.
V konkretni zadevi je toženec trdil, da je bil med strankama dosežen dogovor, ki naj bi po prvi varianti predstavljala ustno najemno pogodbo, kar se je izkazalo, da ne drži. Po drugi varianti naj bi šlo za soglasje, ki bi privedlo do posodbene pogodbe in sicer trajnega pogodbenega razmerja, ki se ga po 333. členu OZ prekine le z odpovedjo. Vendar pa samo dejstvo, da je toženec kot otrok prebival pri starših (tožniku in njegovi ženi), pa se je potem to bivanje podaljšalo v toženčevo odraslo dobo (na način, da starša pač nista nasprotovala temu, da biva v hiši), ne more pomeniti dogovora (sporazuma), ki bi ustanovil posodbeno (ali kakršno koli drugačno pogodbeno) razmerje.
Dejstvo, da je toženec pri starših bival tudi v odrasli dobi, ne pomeni, da bi bilo med njimi ustanovljeno kakršno koli pravno razmerje, ki bi kot tako pomenilo pravno podlago za prebivanje v hiši staršev. Sodišče prve stopnje je zato pravilno presodilo, da gre za situacijo, ko toženec v tožnikovi nepremičnini prebiva brez pravnega naslova, zaradi česar so podani razlogi, da se mora iz nepremičnine izseliti.
Pritožbeno sodišče glede na okoliščine tega primera šteje kot primeren rok, v katerem se bo toženec lahko izselil in si našel drugo primerno stanovanje, 60 dni.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSK00068942
ZVPot člen 22, 22/1, 22/4, 22/5, 23, 23/2, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-4. OZ člen 86. URS člen 35. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/1, 4/2.
Pri pojasnilni dolžnosti ne gre za vprašanje, ali se je toženka zavedala neizogibnega povečanja vrednosti CHF (pa je to prikrila) niti ne gre za zahtevo, da bi banka morala napovedati bodoče dogodke.
Od toženke kot profesionalne finančne institucije je zato bilo mogoče pričakovati, da ima zavedanje in tudi pričakovanje, da lahko v daljšem časovnem obdobju nastopijo dogodki, ki bodo močneje pretresli valutni trg. Šele, če bi tožniku pojasnila svoje resnično (ne)vedenje, češ, da so nihanja nepredvidljiva in nenapovedljiva, da ni jasno, ali se bodo in v kolikšni meri uresničila in da je apreciacija tuje valute na določeni točki ekonomskega cikla vedno pričakovana, bi bila pojasnilna dolžnost banke izvedena tako, da bi se tožnika zavedala dejanskega obsega tveganja.
ara - vrnitev dvojne are - neizpolnitev pogodbe - predpogodba - pogoj za sklenitev pogodbe - sklenitev prodajne pogodbe - prodaja stanovanja - fiksni pravni posel - rok izpolnitve kot bistvena sestavina pogodbe - pogodbena volja strank - primeren dodaten rok - izbris hipoteke - elektronska pošta - elektronska komunikacijska sredstva - pooblastilo za sklenitev pravnega posla
Bistvena značilnost fiksnega pravnega posla je, da je izpolnitev po dogovorjenem roku za stranko brez pomena. Sama določitev natančnega časa, ko je treba izpolnitev opraviti, ne zadošča za sklep o fiksni pogodbi, takšna mora biti tudi vnaprej izražena volja pravdnih strank.
Toženec je odgovoren, da do sklenitve glavne pogodbe ni prišlo niti v dodatnem roku. Po izteku tega roka, v katerem izpolnitve ni bilo, je prišlo do avtomatične razveze pogodbe in s tem do sankcije zaradi neizpolnitve pogodbe, za katero odgovarja toženec, ki je prejel aro.
Po zadnji alineji tretjega odstavka 15. člena pogodbe o sofinanciranju je delodajalec dolžan vrniti vsa prejeta sredstva, če krši ostala določila pogodbe, med katerimi je tudi redno obveščanje tožnika o izpolnjevanju obveznosti štipendista. V obravnavani zadevi ni sporno, da toženka te svoje obveznosti ni izpolnila in tožnika ni obvestila o (ne)izvrševanju študijskih obveznosti štipendista po izteku obdobja mirovanja in njegovem statusu. Le v primeru, da bi to pravočasno storila, bi se po oceni pritožbenega sodišča lahko sklicevala na prenehanje pogodbe in vračilo sredstev v omejenem obsegu po tretji alineji prvega odstavka 15. člena pogodbe, saj takrat še ne bi nastopila izpostavljena kršitev zaradi zaposlitve pri drugem delodajalcu. Ker je toženka kot delodajalka nedvomno kršila pogodbeno obveznost informiranja tožnika in je ta moral sam preverjati izpolnjevanje pogodbenih obveznosti, so izpolnjeni pogoji za vračilo vseh prejetih sredstev v revalorizirani vrednosti v skladu s sedmo alinejo tretjega odstavka 15. člena v zvezi s 17. členom pogodbe o sofinanciranju.
DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00067815
ZDen člen 72, 72/2. ZTNP-1 člen 13, 15, 16, 16/3, 31. OZ člen 642. ZPP člen 245, 245/3, 362, 362/1.
vrnitev denacionalizirane nepremičnine v naravi - oddaja denacionalizirane nepremičnine v najem - Triglavski narodni park - višina najemnine - izvedensko mnenje - uporaba nepremičnine - možnost uporabe - napotki pritožbenega sodišča - prekluzija - pravočasne navedbe - izvedensko delo - nagrada za delo izvedenca - postavitev strokovne institucije za izvedenca - strokovna institucija, ki nima statusa sodnega izvedenca - višina nagrade izvedenca - določitev plačila - predračun - podlaga odmere nagrade
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je oddajanje nepremičnine za kampu dopolnilno dejavnost le hipoteza. Tožnica je ob pravočasnih trditvah in naknadni konkretizaciji možnih dejavnosti pojasnila, da najemnik za potrebe kampa lahko uporablja nepremičnino za dopolnilne dejavnosti v skladu z javnopravnimi zakonskimi omejitvami, kar bi lahko bilo ekonomsko možno in dopustno tudi v spornem obdobju. V ta namen je zato tudi ponudila določene listinske dokaze, ki izkazujejo, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, možno rabo nepremičnine, a z omejitvami.
Ker so bile trditve o možnosti oddajanja nepremičnine v najem za dopolnilne dejavnosti za potrebe dejavnosti kampiranja glede na vse navedeno pravilno upoštevane kot pravočasne, napotki višjega sodišča v razveljavljenem sklepu glede uporabe metode za izračun nadomestila koristi niso odločilni.
Kadar se za izvedensko delo angažira nekoga, ki ni sodni izvedenec, za odmero nagrade in stroškov ni mogoče avtomatično upoštevati Pravilnika in je določitev višine nagrade stvar dogovora med sodiščem in strokovno institucijo, če dogovora ni, pa se nagrada prizna po splošnih pravilih obligacijskega prava v višini, ki predstavlja običajno plačilo za tako delo (drugi odstavek 642. člena OZ).
Pravdni stranki nista soglašali s predvidenimi stroški izdelave izvedenskega mnenja. Sodišče prve stopnje namreč strokovne institucije sploh ni pozvalo na predložitev ponudbe, koliko bi znašali stroški v zvezi z izdelavo mnenja, zato predvideni stroški strankama niso bili vnaprej znani in z njihovo predvideno višino nista mogli soglašati. Strinjanje s postavitvijo izvedenske institucije ne pomeni, da sta pravdni stranki soglašali s stroški, s katerimi sta se seznanili šele po izdelavi izvedenskega mnenja. Sodišče prve stopnje pravdnih strank celo ni seznanilo z računom oziroma stroškovnikom, ki ju omenja v izpodbijanem sklepu.
Če prejemnik nepovratna sredstva uporablja nenamensko, gre za kršitev pogodbe, ki onemogoča dosego namena, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena. Sankcija za to kršitev je bila s pogodbo vnaprej predvidena; gre za odstop od pogodbe s posledičnim vrnitvenim zahtevkom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00067159
DZ člen 248, 248/1. ZZZDR člen 191. ZKZ člen 19, 19/1, 19/2, 19/3, 20, 20/1, 21, 21/1, 22, 22/1, 23, 23/1. OZ člen 25, 25/1.
prodaja kmetijskega zemljišča - predkupni upravičenec - prodaja gozda - sklenitev prodajne pogodbe za kmetijska zemljišča brez udeležbe predkupnega upravičenca - soglasje upravne enote - soglasje Centra za socialno delo (CSD) - odobritev pravnega posla s strani centra za socialno delo - skrb za varovančeve premoženjske pravice in koristi - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - sklicevanje na sodno prakso
Ali je nastal pravni posel med toženko in zakoncema A., za odločitev v tej zadevi ni pomembno. Pomembno ni niti dejstvo, da tega posla upravni organ (UE) ni odobril, enako velja za okoliščino, ali sta bila zakonca A. predkupna upravičenca po ZKZ in ZG in ali sta sprejela ponudbo toženke. Tako tudi ni pomembno, ali so bila navedena dejstva med strankama nesporna. Pomembno je dejstvo, da je ponudbo kot predkupna upravičenka sprejela tožnica in da je bil posel med pravdnima strankama s strani UE odobren.
Tožnica očita sodišču prve stopnje, da ni razkrilo točnih številk judikatov, iz katerih naj bi izhajalo, da se tudi pri presoji tako sklenjenih pravnih poslov uporabljajo ostale določbe obligacijskega prava, razen tistih, katerih izključenost izhaja iz narave stvari. Takšen manjko ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka, saj tožnici s tem ni bila odvzeta pravica do izjave niti nima za posledico nepravilnost ali nezakonitost odločbe. Enako kot sodišču je tudi njej omogočen dostop do baze sodne prakse, tožnica je imela možnost, da se do vseh vidikov spora (tako dejanskih kot pravnih) na prvi stopnji opredeli.