TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba in sklep sodišča prve stopnje spremenita:

a.) v II. točki izreka tako, da se ta pravilno glasi:

„Iz zemljiške knjige se pri nepremičnini 992/56 k. o. ... izbriše hipoteka ustanovljena s strani zemljiškoknjižnega lastnika A. A., EMŠO: ..., v korist hipotekarnega upnika B. A., EMŠO: ..., ki je vknjižena v zemljiški knjigi pod ID pravice – zaznamba 000 z začetkom učinkovanja 11. 11. 2013.“;

b.) v VII. točki izreka tako, da se za tretjo alinejo doda nova alineja, ki se glasi:

„- sporazum o zavarovanju denarne terjatve s hipoteko, ki sta ga na podlagi posojilne pogodbe z dne 24. 5. 2010 sklenila A. A. kot zastavitelj in B. A. pri notarki D. D. dne 6. 11. 2013“;

c.) v VIII. točki izreka tako, da se zavrženje tožbe nanaša samo na zahtevek za ugotovitev ničnosti vpisa osebne služnosti užitka pri parceli št. 992/55 k.o. ... (kot v dosedanji prvi alineji);

č.) v XI. točki izreka tako, da se pri ID znaku parcela ... št. 992/55 nadomesti s št. 992/56;

d.) v XII. in XIII. točki izreka tako, da pravdni stranki krijeta sami svoje stroške postopka.

II. Sicer se pritožba tožeče stranke in v celoti pritožba tožene stranke zavrneta in se v nespremenjenem delu potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

III. Pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Pritožbeno stališče, da ta sprememba ni bila dopustna, ker ima (primarni) zahtevek drugačno dejansko in pravno podlago kot prvotni, je zgrešen. Če bi imela oba zahtevka enako dejansko in pravno podlago, zaradi istovetnosti zahtevkov sploh ne bi šlo za spremembo tožbe (drugi odstavek 184. člena ZPP). Tudi ni res, da je bilo o enakem zahtevku že pravnomočno odločeno. S prvo sodbo v tej pravdi (P 143/2014-II z dne 20. 4. 2016) je namreč sodišče odločalo o tožnikovem zahtevku za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj in ne o ničnosti spornih pravnih poslov.

Neutemeljen je pritožbeni pomislek glede pravočasnosti spremembe tožbe. Po razveljavitvi prve sodbe se je glavna obravnava začela znova, zato tožnica s spremembo tožbe ni bila prekludirana (prvi odstavek 184. člena ZPP).

Tožničin interes ni zgolj ugotovitev ničnosti spornih pravnih poslov, pač pa, da se lastninska pravica na nepremičninah, ki sta bili predmet ničnega razpolaganja tožencev, vpiše (nazaj) v korist prvega toženca, da bo tožnica v izvršilnem postopku zoper njega lahko poplačala svojo terjatev. Če je torej tožnici uspelo dokazati, da so sporni pravni posli tožencev nični, ji je kot upnici treba omogočiti, da s pomočjo izbrisne tožbe zahteva tudi zemljiškoknjižno izvedbo posledic ničnosti, sicer bi bilo njeno varstvo prazno. Izpodbijanje z actio Pauliana po 255. členu OZ za nične pravne posle ne pride v poštev, saj so ti že od samega začetka absolutno neveljavni v razmerju do vsakogar in ne le v razmerju do posameznega upnika.