pogodba o svetovanju - zahtevek za znižanje plačila - uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov - nasprotna tožba - prevzem izpolnitve - plačilo mandatarju - plačilo obveznosti - vzajemna obveznost - predložitev obračuna - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno - ugovor pravnomočno razsojene stvari - ugovor zastaranja - začetek teka zastaranja - splošni petletni zastaralni rok
Meje pravnomočnosti predhodnega postopka tožniku ne preprečujejo naknadnega uveljavljanja oblikovalnega upravičenja, ki mu ga podeljuje OZ v tretjem odstavku 779. člena, saj v predhodnem postopku o ugovoru za znižanje plačila ni bilo pravnomočno odločeno.
Ker poseben rok za uveljavitev pravice stranke zahtevati znižanje plačila ni določen, je pravilno stališče sodišča, da pravica zahtevati znižanje plačila zastara v splošnem 5-letnem zastaralnem roku.
Šele po opravi vseh opravljenih storitev so nastopile okoliščine, ko je bilo mogoče najprej ugotavljati nesorazmerje med dogovorjenim plačilom in opravljenimi storitvami.
Za hudo nehvaležnost po sodni praksi ne gre samo v primerih, ko prevzemnik izvrši kaznivo dejanje zoper izročitelja in njegove bližnje, kot bi bilo to mogoče sklepati iz dela presoje sodišče prave stopnje, ampak v vseh primerih ravnanja, ki pomenijo hudo in intenzivno kršitev moralnih načel in skupnih norm obnašanja zoper izročitelja in njegove bližnje.
V skupino izročitelju bližnjih oseb po določbi prvega odstavka 555. člena OZ ne spadajo le osebe, ki so z izročiteljem v krvnem sorodstvu, pač pa vse osebe, na katere je izročitelj čustveno navezan.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00075757
OZ člen 619. ZPP člen 8.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - ustaljena poslovna praksa - računi in dobavnice - izpodbijanje dejanskega stanja in dokazne ocene - celovita in prosta presoja dokazov - obrazloženost dokazne ocene
Pritožba nima prav, ko sodišču prve stopnje nekonkretizirano, povsem splošno s citiranjem teoretičnih izhodišč očita pomanjkljivo argumentacijo svoje odločitve in pomanjkljivost dokazne ocene. Sodišče prve stopnje je po temeljito opravljenem dokaznem postopku opravilo podrobno dokazno oceno in iz nje izpeljalo pravno posledico.
podjemna pogodba - rok izpolnitve kot bistvena sestavina pogodbe - dodatni rok za izpolnitev - enostranska izjava volje - dogovor - sporazumno podaljšanje roka za izpolnitev
Dodatni rok za izpolnitev mora biti enostransko določen. V konkretnem primeru sta stranki sporazumno določili dodatni rok, torej ni šlo za enostransko izjavo iz drugega odstavka 105. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00075006
OZ člen 468, 468/2, 468/3, 636, 639, 639/3, 639/5. ZMV-1 člen 42. Pravilnik o tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil (2019) člen 24. Odvetniška tarifa (2015) člen 6.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - servis vozila - menjava motorja - tehnična brezhibnost vozila - napaka - škoda - škoda zaradi zaupanja - pravice kupca - odstop od pogodbe - jamčevalni zahtevek - kondikcijski zahtevek - odškodninski zahtevek - povrnitev stroškov postopka - urnina
Zahteva za vračilo plačila računa v okviru odškodninskega zahtevka sama po sebi ne predstavlja konkludentnega odstopa od pogodbe zaradi napake del. Tega plačila tudi ni mogoče zahtevati v okviru splošnih pravil o poslovni odškodninski odgovornosti, saj je mogoče škodo zaradi napak uveljavljati zgolj v okviru jamčevalnih zahtevkov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00075796
ZPP člen 7, 7/1, 212, 316, 316/1.
sodba na podlagi pripoznave - pripoznava zahtevka - priznanje dejstev - trditveno in dokazno breme - nezadostna substanciranost tožbenih trditev - nedovoljenost informativnih dokazov - pogodbeno razmerje - poslovno sodelovanje - opravljanje storitev
Pripoznava tožbenega zahtevka mora biti izrecna, jasna, nedvoumna in brezpogojna, predvsem pa se mora nanašati neposredno na sam tožbeni zahtevek.
Pripoznavo zahtevka je treba ločiti od priznanja dejstev. Tudi če bi toženka priznala vsa dejstva, to ne pomeni, da se strinja z zahtevkom in da mora sodišče zahtevku nujno ugoditi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00074331
ZPP člen 214, 214/5, 285, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 642, 642/2.
gospodarski spor majhne vrednosti - splošno znana dejstva - materialno procesno vodstvo v sporih majhne vrednosti - pravica do izjave - podjemna pogodba (pogodba o delu) - plačilo opravljenega dela - določitev plačila - dogovor o ceni - običajno plačilo
Šele če bi tožeča stranka postavila trditve, ki omogočajo presojo, da vtoževano plačilo ustreza vrednosti dela, za tak posel običajno potrebnemu času kot tudi za to vrsto dela običajnemu plačilu, bi sodišče prve stopnje lahko odločilo o utemeljenosti tožbenega zahtevka po višini. Ker tega ni storila, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je tožba po višini ostala nesklepčna, in tožbeni zahtevek zavrnilo.
Opustitev materialnega procesnega vodstva preraste v kršitev pravice do izjave, če sodišče stranke ne seznani s svojimi pravnimi stališči, ki jih stranka kljub vsej skrbnosti ni mogla predvideti. Sodišče mora stranko opozoriti samo na tiste spregledane vidike spora, ki jih kljub vsej skrbnosti ni mogla predvideti. Za tiste, ki bi jih mogla predvideti, ni mogoče reči, da se o njih ni imela možnosti izjaviti.
plačilo pogodbene obveznosti - odstop od pogodbe - rok za izpolnitev obveznosti - fiksna pogodba
Materialnopravno zmotno je že izhodišče pritožbe, da je vsaka pogodba, ki veže izpolnitev za nek jasno določen rok, fiksna pogodba. V skladu s 104. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) gre namreč za takšen položaj zgolj v primeru, ko je je izpolnitev obveznosti v določenem roku bistvena sestavina pogodbe. V skladu s četrtim odstavkom citirane določbe pa je o tem vprašanju moč sklepati na podlagi izrecnega dogovora strank ali glede na naravo posla.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00075864
OZ člen 18, 569. ZPP člen 7, 212.
posojilna pogodba - sklenitev posojilne pogodbe - vrnitev posojila - ustna posojilna pogodba - obstoj posojilnega razmerja - dokazi in dokazovanje - trditveno in dokazno breme - ocena verodostojnosti priče - dokazni standard prepričanja
Dokazno breme za obstoj ustno sklenjene posojilne pogodbe je na strani posojilodajalca - tožnika. Dokazovanje obstoja takšne pogodbe je sicer težje, tožeča stranka pa mora zadostiti trditvenemu in dokaznemu bremenu glede njenega obstoja. Za ugoditev zahtevku v pravdnem postopku je namreč potrebno doseči dokazni standard prepričanja. Tožeča stranka je dolžna s svojimi navedbami, izpovedbami in predloženimi dokazi prepričati sodišče o obstoju ustno sklenjene posojilne pogodbe. V nasprotnem primeru, če dokazni standard prepričanja ni dosežen, mora sodišče tožbeni zahtevek zavrniti.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - sklenitev pogodbe - naslov pravne osebe - elektronski naslov družbe - zavrnitev računa - zakoniti zastopnik - posredno zastopanje - naročnik del
V nasprotju s pritožbenimi navedbami je sodišče prve stopnje pravilen pravni pomen pripisalo tako ugotovljenemu dejstvu, da je A. A. korespondenco z B. B. pa tudi s C. C. vodil preko naslova d.@gmail.com, s podpisom AA, D., d. o. o., Ljubljana, s toženkinim logotipom in kontaktnimi podatki, kot tudi ugotovljeni okoliščini, da toženka računa, ki ga je tožnica izstavila nanjo kot gospodarsko družbo, vse do tega gospodarskega spora ni zavrnila (ga je pa s skrbno utemeljitvijo zavrnila iz drugih razlogov). Na njuni podlagi je torej tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilen sklep, da je A. A. pri spornem poslu deloval kot toženkin zakoniti zastopnik ter da je toženka z vlogo naročnice soglašala.
Prevzem del po podjemni pogodbi lahko naročnik opravi tudi s konkludentnim ravnanjem, ne da bi pred tem prišlo do formalne izročitve in prevzema; enako velja za prevzem del po gradbeni pogodbi.
Časovna opredelitev trenutka (ugotovitev datuma) prevzema del ni bistvena, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so bila izvršena dela obremenjena s skrito napako, značilnost skritih napak pa je, da jih pri običajnem pregledu, ki ga naročnik opravi ob prevzemu del, ni mogoče odkriti.
Zamakanje strehe v obsegu, da ob dežju voda priteka v več prostorov šole, onemogoča, da bi šola normalno opravljala svojo funkcijo prostora za bivanje otrok in zaposlenih na šoli, izvajanje pouka in drugih dejavnosti, zato gre nedvomno za napako v solidnosti gradnje.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00075533
ZPP člen 247, 247/2. OZ člen 643, 643/3.
izvedba javnega naročila - zahteva za izločitev izvedenca - prepozna zahteva - izpodbijanje izvedenskega mnenja - izvedenec ustrezne stroke - izvedenec gradbene stroke - projektiranje - ocena stroškov - dodatna dela - nepredvidena dela - razpisna dokumentacija - v pogodbi dogovorjena cena na enoto - projektna dokumentacija - obvestilo naročniku - sprememba cene gradbenih del - soglasje naročnika - javna naročila - kršitev temeljnih načel
V konkretnem primeru so bila vsa več dela oziroma presežna dela tožeče stranke (sproti) priznana, obračunana in plačana in je tožeča stranka svojo pravico do spremembe pogodbene cene zaradi več del oziroma presežnih del lahko že udejanila na način, da je v začasnih situacijah dejansko izvedene presežne količine del pomnožila s pogodbeno ceno za enoto posameznih vrst dela. Prav določitev pogodbene cene na enoto posamezne postavke, ki vključuje zahtevek vseh vrst stroškov na mersko enoto posamezne vrste del, varuje izvajalca pred rizikom večjega obsega oziroma količine potrebnih del od prvotno predvidenih za posamezno vrsto dela, saj lahko ceno na enoto pomnoži z dejansko izvedenimi količinami. Torej tudi ob upoštevanju situacije, da tožeča stranka v fazi oddaje ponudbe ne bi imela na voljo zadostnih podatkov o načinu izvedbe del za vsako posamično postavko, bi konkretizirano ovrednoteno ponudbo (dodatnih in nepredvidenih) del morala podati pred izvedbo oziroma pred pričetkom posamezne faze, kot bi jo narekovala takrat izdelana PZI dokumentacija.
Potrditev PZI pomeni samo potrditev tehnične pravilnosti PZI in ne pristanka na kakršnokoli povečanje pogodbeno določenih cen. Sodišče prve stopnje se je tudi pravilno oprlo na tretji odstavek 643. člena OZ, ki določa dolžnost izvajalca, da naročnika nemudoma obvesti o prekoračitvi stroškov, sicer izgubi zahtevek zaradi večjih stroškov. Tožeča stranka svoje pojasnilne dolžnosti ni izpolnila.
Za spremembo cene na enoto bi bilo potrebno soglasje investitorja. Pritožbeno sodišče dodaja, da pomenijo takšni "čez palec" dogovori, kot ga zatrjuje tožeča stranka (brez sprotnega obveščanja o potrebi po dodatnih in nepredvidenih delih, brez izdelovanja ponudb konkretnih dodatnih del s preizkusljivo kalkulacijo cen in njihovega sprejema, brez sklepanja aneksov, brez sprotnega popisovanja in potrjevanja del, brez njihovega sprotnega dokumentiranja in obračunavanja ipd.), ki poleg tega še znatno presežejo pogodbeno vrednost, po vsebini izničenje pravil sklepanja in izvajanja poslov na podlagi javnih naročil in kršitev temeljnih načel javnega naročanja (gospodarnosti, učinkovitosti in transparentnosti).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00081899
OZ člen 46, 49, 240.
prodaja nepremičnine - skrita stvarna napaka - dogovorjene lastnosti stvari - veljavnost prodajne pogodbe - odprava napak s strani kupca - povrnitev škode - sanacija plazu - vzročna zveza - izvedensko mnenje - namenska raba prostora - dovoljenje za poseg v prostor - poseg v prostor brez ustreznega dovoljenja - oprostitev dolžnika odgovornosti
Bistveno v zadevi je, da je tožnik na lastno pest izvedel nestrokoven izkop na nepremičninah. Da toženka ni vedela, da se bo tega lotil, je sam potrdil. Tako ji ni mogoče očitati, da bi ga z vidika nevarnosti njegovega posega morala seznaniti s plazom iz leta 2005, do katerega je prišlo, še preden je sama postala lastnica obravnavanih nepremičnin. Poleg tega je sodišče prve stopnje ugotovilo, da hiša po prvem plazu ni bila posebej ogrožena in toženka ni imela razlogov, da bi pričakovala sprožitev novega plazu. Nadalje ni mogla računati, da se bo tožnik lotil izkopavanja zemlje, še manj pa, da se bo takšnih posegov v teren lotil na nestrokoven način in brez ustreznih dovoljenj. Tožnik sicer v zvezi s plazom iz leta 2005 utemeljeno izpostavlja, da bi lahko šlo za bistven podatek o nepremičnini, to je o lastnostih predmeta prodajne pogodbe, oziroma za odločilne okoliščine, ki so vplivale na njegovo voljo za sklenitev pogodbe. Vendar bi bilo to dejstvo lahko pravno pomembno zgolj z vidika veljavnosti same prodajne pogodbe, ne gre pa za stvarno napako na nepremičnini (teren na erozijskem območju pač takšen je), niti za protipravno ravnanje, ki bi bilo v vzročni zvezi z nastalo škodo. Toženkino zavajajoče ravnanje (zamolčanje podatka o preteklem plazu) bi bilo zato kvečjemu pomembno, če bi tožnik uveljavljal zahtevke zaradi napake volje (zaradi zmote po 46. členu OZ oziroma prevare po 49. členu OZ). Vendar takega zahtevka ni postavil, temveč v tej pravdi zahteva denarno povračilo stroškov odprave zatrjevane stvarne napake.
gradbena pogodba - dokazilo o zanesljivosti objekta - odgovornost za stvarne napake - očitna napaka - jamčevalni zahtevek - odprava napake na stroške podjemnika - odprava napake po drugem izvajalcu - ugovor zastaranja
Če izvajalec ne zagotovi dokazila o zanesljivosti objekta, je njegova izpolnitev nepravilna, ima torej stvarne napake.
Nepredložitev dokazila o zanesljivosti objekta predstavlja napako, ki se nanaša na dejstva, ki so bila izvajalcu znana ali mu niso mogla ostati neznana, izvajalcu namreč ni moglo ostati neznano, da ni predložil dokazila o zanesljivosti objekta. Tožena stranka se v obravnavani zadevi ne bi mogla uspešno sklicevati na prekluzivne roke za grajanje napake. Vendar pa tudi v takšnem primeru možnost uveljavljanja pravic iz naslova odgovornosti za napake ne more biti časovno neomejena, temveč se lahko uveljavlja ugovor zastaranja. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je ugovor zastaranja utemeljen.
prosto urejanje obligacijskih razmerij - pogodbena zaveza - načelo pacta sunt servanda - izpolnitev pogodbene obveznosti - načelo vestnosti in poštenja - pogodbena podlaga - kavza pogodbe - nagib za sklenitev pogodbe
Pogodba, ki sta jo stranki prostovoljno in sporazumno sklenili, ni predvidevala morebitnega minimalnega (fiksnega) obsega naročil tožene stranke. Z zmanjšanjem števila vozil tožeče stranke, ki jih potrebuje za odvoz odpadkov, je tožena stranka ravnala v okviru dogovorjenih pogodbenih upravičenj, pri čemer sploh ni pomembno, ali je do zmanjšanja prišlo iz razlogov povezanih z izbruhom epidemije Covid-19, ali v posledici (druge) poslovne odločitve tožene stranke.
Glede na jasno urejeno odpovedno upravičenje v sami Pogodbi ni mogoče sklepati, da je bil splošni namen dolgoročnega sodelovanja strank del pogodbene podlage (39. člen OZ), ki bi takšno pogodbeno upravičenje omejeval. V tem delu je lahko šlo zgolj za nagibe za sklenitev sodelovanja pogodbenih strank, pri čemer pa slednji na veljavnost in vsebino sklenjene Pogodbe ne morejo imeti vpliva (prvi odstavek 40. člena OZ).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00076630
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/1. ZVPot člen 23, 23/2, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-2, 24/1-3, 24/1-4. OZ člen 88, 88/1. ZPP člen 165, 165/3, 165/4.
varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - Direktiva Sveta 93/13/EGS - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - ničnost kreditne pogodbe - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - denarna odškodnina - tipska pogodba - plačilo v anuitetah - protipravno ravnanje banke - dopustna kavza - sklenitvena pogodbena faza - bistvena sestavina pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - dolžna profesionalna skrbnost - profesionalna skrbnost poslovnofinančne stroke - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - tuja valuta denarne obveznosti - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - sprememba valute - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - spremembe valutnih tečajev - menjalni tečaj - kreditno tveganje - jasnost pogodbenih določil - nepošten pogodbeni pogoj - opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojev - ekonomske posledice pogodbenega pogoja - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - neugodne posledice - socialna ogroženost dolžnika - dobra vera - novacija - konverzija - transformacija dolžnega zneska v domačo valuto - izkazanost pravnega interesa - sodna praksa SEU - avtonomna razlaga pravne norme - izključna pristojnost - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava - dopolnitev dokaznega postopka - pravica do učinkovitega sodnega varstva - delna razveljavitev sodbe - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - razvoj sodne prakse
Ni dovolj, da se potrošniku omogoči le, da razume, da lahko gibanje paritete med obračunsko valuto in valuto plačila povzroči neugodne posledice. Z danimi pojasnili mu je treba omogočiti, da v okviru sklenitve kredita v tuji valuti razume dejansko tveganje, ki mu je izpostavljen v celotnem pogodbenem obdobju v primeru velikega znižanja valute, v kateri prejema dohodke, glede na obračunsko valuto.
Pred sklenitvijo kreditne pogodbe v tuji valuti (s tujo variabilno obrestno mero) mora imeti potrošnik na voljo takšne informacije, ki mu omogočajo oceno dejanskega tveganja o potencialnem povečanju kreditnih obveznosti, ki ga sprejme s podopisom kreditne pogodbe, in ki se zaradi spremembe valutnega tečaja lahko udejanji šele med izvajanjem dolgoročne pogodbe, torej naknadno v celotnem obdobju odplačevanja kreditnih obveznosti. Kreditodajalec mu mora pojasniti vsaj vpliv zelo velike depreciacije domače valute (in povečanja tujih obrestnih mer) na obroke za odplačilo kredita oziroma na njegove finančne obveznosti, in sicer na način, da ta tveganja tudi dejansko razume.
Pojasnilna dolžnost mora biti pravilno izpolnjena že v sklenitveni fazi.
Ni treba, da banka v fazi predpogodbenih pogajanj v razmerju do potencialnih kreditojemalcev deluje zavajujoče. Zadostuje, da bi se ob profesionalni skrbnosti lahko zavedala škodljivih posledic za potrošnika, tudi če se jih v resnici ni, niti jih ni želela.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00074671
OZ člen 459, 459-2, 459-3, 459-4, 468, 468/1. ZVPot člen 39, 72, 81, 81/1, 83, 83/1. ZPP člen 165, 165/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 354/1. URS člen 23, 25.
potrošniška prodajna pogodba - razveza pogodbe (odstop od pogodbe) - odgovornost prodajalca za stvarne napake - stvarna napaka - notifikacija napak - obvestitev prodajalca o napaki - pravice kupca, ki je pravočasno obvestil prodajalca o napaki - motorno vozilo - dodatna oprema vozila - izrecno dogovorjena lastnost vozila - sestavina glavne stvari - pritiklina - neobrazložena dokazna ocena - eventualna nasprotna tožba - povrnitev koristi
Res je, kar je ugotovilo sodišče prve stopnje, da je bila kamera kupljena kot dodatek oz. dodatna oprema, a vendar ne gre za "dodatek" v smislu strešnega prtljažnika ali dodatno vgrajene vlečne kljuke. Vzvratna kamera je, kot je splošno znano, integrirana v vozilo, slika je vidna na zaslonu na armaturni plošči, sam sistem pa je povezan z računalnikom vozila. Kamere zato ni mogoče povsem enostavno in brez posledic odmontirati, kar kaže bolj v smer sestavine kot pritikline.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00074264
ZPP člen 7, 7/1, 212. OZ člen 635, 635/2, 639, 639/3, 640.
podjemna pogodba - stvarna napaka - jamčevanje za stvarne napake - znižanje plačila - ugovor pravice do znižanja plačila - sklepčnost ugovora na znižanje plačila - razpravno načelo - trditveno in dokazno breme
Tožena stranka je ustrezno pojasnila, kako je ovrednotila vrednost izvedenega dela z napako, določnejšega pojasnila pa od nje ni mogoče zahtevati. Kot naročnik je namreč v zvezi s tem v spoznavni stiski, saj je laik in nima potrebnega strokovnega znanja, prav tako si ne more pomagati s podatki o tržnih cenah, saj se storitev izdelave projektne dokumentacije, obremenjene z napako, na trgu (logično) ne ponuja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00074917
URS člen 3a. ZIZ člen 270, 270/3, 270/4, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/3. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1.
načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - načelo primarnosti prava EU - varstvo potrošnikov - kreditna pogodba v CHF - ničnost notarskega zapisa kreditne pogodbe - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - pogoj reverzibilnosti - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sodna praksa SEU
Problematiko nepoštenih pogodbenih pogojev v potrošniških pogodbah ureja Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. 6. 1993 (Direktiva 93/13). URS v 3.a členu nalaga uporabo prava Evropske Unije (EU) v skladu z njegovimi lastnimi načeli, kot jih je sooblikovalo SEU. Razlage Direktiv, ki jih v postopku s predhodnim odločanjem poda SEU, so formalnopravno zavezujoči, precedenčni, neposredni vir prava EU v Sloveniji in jih morajo po uradni dolžnosti upoštevati vsi oblastveni organi. Nacionalna sodišča morajo avtonomno razlago prava EU v skladu z načelom primarnosti uporabiti v celoti, zato izključijo uporabo nasprotnih nacionalnih razlag, če to ni mogoče, pa morajo po načelu lojalne razlage v največji možni meri celoten nacionalni pravni red razlagati v skladu s pomenom in cilji prava EU.
Višje sodišče lahko zgolj pritrdi dokaznim zaključkom sodišča prve stopnje, ki temeljijo na vestni in skrbni presoji vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP). Iz ugotovljenega dejanskega stanja obravnavane zadeve jasno izhaja, da je bilo poslovno sodelovanje dobave gradbenega materiala dogovorjeno med tožencem in tožečo stranko.
Tožeča stranka je v svojih vlogah kontinuirano in konkretno zatrjevala, da je elektronska in SMS komunikacija potekala med A. A. in tožencem, slednje pa je nato izkazovala z zaslišanjem A. A. ter listinskimi dokazi. Izpovedbe priče v sklopu razčiščevanja takšnih trditev in s tem povezanih pojasnil v smislu identifikacije telefonske številke tako ni mogoče šteti za širjenje trditvene podlage, pač pa za dokazovanje obstoječih trditev.