trditveno in dokazno breme – obstoj in višina obveznosti – dvakratno plačilo terjatve – asignacija – izvedensko mnenje
Glede na trditve tožene stranke, da je nekatere predhodno izdane in zapadle račune plačala dvakrat in glede na priznanje tožeče stranke, da so bile nekatere terjatve dejansko res poravnane dvakrat, se kot odločilno pokaže, kako je tožeča stranka knjižila zneske, ki predstavljajo dvakratno plačilo. Da jih je upoštevala za pokrivanje dejansko res obstoječih (čeprav spornih) zapadlih obveznosti, nosi trditveno in dokazno breme tožeča stranka.
prodaja posameznega dela stavbe po določbah SZ - družbena lastnina
Drugi odstavek 248. člena ZZK-1 ohranja v veljavi 6. člen Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo (v nadaljevanju ZPPLPS), s katerim se dovoli vpis lastninske pravice na posameznem delu ne glede na določbe 17. člena ZZK, in sicer na podlagi pogodbe o prodaji posameznega dela stavbe po določbah SZ in Uredbe o izvedbi stanovanjskih hiš in stanovanj, prevzetih od organa in organizacij bivše SFRJ in JLA.
ZPP člen 163, 339, 339/1, 339/2, 443, 443/1, 458, 458/1 ZSDP člen 2, 2/3, 67. OZ člen 190.
stroški postopka – zahteva za povrnitev stroškov postopka – zahteva za povrnitev sodnih taks – neupravičena pridobitev – otroški dodatek – vračilo neupravičeno prejetega otroškega dodatka
Zahteva za povrnitev sodnih taks je dovolj določena, četudi stranka ne opredeli njene višine v denarnem znesku.
O otroškem dodatku odločajo centri za socialno delo; v njihovi pristojnosti pa je tudi odločanje o spremembah glede otroškega dodatka. Tožnik ne more od toženke uveljavljati vračila otroškega dodatka na podlagi določb ZSDP, saj je bil toženki otroški dodatek uradno priznan in dodeljen.
Naročnik z obvestilom o napaki omogoči ne le izvajalcu, pač pa tudi projektantu, da sodeluje v postopku ugotavljanja napak oziroma razlogov za njihov nastanek.
Sodišče se je zgolj oprlo na mnenje izvedenke, da prvotožena stranka kot izvajalec ni bila dolžna tako podrobno pregledati projektne dokumentacije in da bi bilo za kaj takega potrebno strokovno znanje statika, kar ni bilo del pogodbe in ni bilo del dolžnosti prvotožene stranke. S tem je sprejelo pravno presojo izvedenke, kar je v nasprotju z določili ZPP glede dokazovanja z izvedencem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0076555
ZPP člen 452, 454, 454/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – nesporno dejansko stanje - odločanje brez razpisa naroka – zahteva za izvedbo naroka – predčasna prekinitiev zavarovanja – vrnitev zavarovalnih premij
Stranka mora narok zahtevati že v vlogah, ki so v postopku v sporih majhne vrednosti dopustne.
Stranka s tem, ko jo je sodišče pozvalo, da se izjavi, ali zahteva izvedbo naroka, ni pridobila nekakšne posebne pravice do izvedbe naroka (ne glede na zakonske pogoje) in še manj priložnosti, da vloži tretjo pripravljalno vlogo, v kateri lahko navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze.
Zavarovalnica v primeru prekinitve zavarovanja lahko vplačano premijo vrne le tistemu, ki jo je vplačal (zavarovalcu in leasingojemalcu) in ne zavarovancu (in leasingodajalcu).
plačilo najemnine – obstoj najemnega razmerja – konvalidacija pogodbe - vpliv upravne odločbe na najemno razmerje
Dejstvo izstopa tožene stranke iz skupne obratovalnice z dnem 31. 3. 1992 iz poslovnih prostorov na naslovu G. ni povzročilo prenehanja najemne pogodbe za toženo stranko. Najemno razmerje je namreč civilnopravno razmerje inter partes. Če v vlogi ene od strank tega razmerja nastopa občina kot upravni organ, odločbe, ki jih sprejema v okviru svoje upravne funkcije, ne vplivajo avtomatično na razmerja, v katerih nastopa kot drugi strani prirejena stranka in ne kot oblastveni organ.
Okoliščina, da bo mogoče potrebno mnenje v bodoče še dopolniti (kar sploh v zahtevnih zadevah ni nič neobičajnega), še manj pa morebitno dejstvo, da se stranka z vsebino dopolnitve (odgovorov) ne strinja, vsekakor nista razloga, zaradi katerih bi bilo moč izvedencu odreči nagrado in povračilo stroškov za opravljeno storitev (dopolnitev mnenja).
ZDSS-1 člen 70. ZIZ člen 270. ZSVarPre člen 33, 33/1.
denarna socialna pomoč – začasna odredba
Iz navedb v tožbi in predlogu za izdajo začasne odredbe niso razvidni dogodki, materialna stiska oziroma izredni stroški, ki so vezani na preživetje tožnice, da bi bila upravičena do izredne denarne socialne pomoči. Ker ni izkazala za verjetno, da njena terjatev (izredna denarna socialna pomoč) obstoji ali da ji bo nastala, niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe, s katero bi se ji izplačala izredna denarna socialna pomoč.
Dogovoru ni mogoče dati značaja splošnih pogojev pogodbe v smislu 120. člena OZ, saj morata za to biti izpolnjena dva pogoja in sicer, da urejajo nedoločeno število istovrstnih pravnih razmerij in da so pravila pripravljena zgolj s strani ene stranke.
Pravdni stranki sta dogovorili poleg odprave nepravilnosti, ki je v izstavitvi dobropisa za preveč obračunane zdravstvene storitve, tudi pogodbeno kazen za kršitev pogodbene obveznosti. Pogodbena kazen je bila tako dogovorjena kot civilna kazen za kršitev pogodbenih obveznosti poleg izstavitve dobropisa oziroma bremepisa. Tako dogovorjena pogodbena kazen po presoji pritožbenega sodišča ne predstavlja odškodnine za katero od tipičnih vrst škode po OZ, temveč posebno sankcijo zaradi kršitve pogodbene obveznosti izvajalca zdravstvenih storitev, prav tako nima narave pogodbene kazni kot je urejena v 247. členu in naslednjih OZ. Gre za posebno sui generis pogodbeno kazen, ki jo pogodbeni stranki smeta dogovoriti in je znana tudi na drugih področjih kolektivnega dogovarjanja ter jo je kršiteljica pogodbenega razmerja dolžna plačati, če škoda nastane ali ne.
Obseg patentnega varstva je določen z vsebino patentnih zahtevkov. Ker upnik prepoveduje dolžniku izdelavo izdelka, za katerega nima podeljenega patenta, je njegov predlog za izdajo začasne odredbe nesklepčen in kot tak neutemeljen.
Uredba o pogojih in višini dodatka za plačilo povečanega obsega dela člen 5, 5/1.
plačilo razlike plače – dodatek za povečan obseg dela
Tožnik v spornem obdobju dodatno naloženih del ni opravil oziroma ni opravil povečanega obsega dela, ki bi opravičeval izplačilo dodatka, zato njegov tožbeni zahtevek na plačilo dodatka za povečan obseg dela za sporno obdobje ni utemeljen.
javni uslužbenec - vojak - plača - dodatek k plači – povečan obseg dela in obremenitev
Dodatek za povečan obseg dela in obremenitev v višini 19 % je mogoče priznati le za tiste formacijske dolžnosti, za katere je tako določila Vlada RS s sklepom. Tožnik v spornem obdobju ni bil razporejen na formacijski dolžnosti v enoti in podenoti, ki jih sklep izrecno določa. Zato njegov tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
ZASP člen 158, 159, 159-4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 168/4. OZ člen 131.
nadomestilo za uporabo fonogramov – zahtevek na plačilo civilne kazni - civilna kazen – dolžnost sklepanja pogodb – primerna civilna kazen
Zmotno je stališče, da je preventivni oziroma disciplinski učinek odpadel zato, ker je tožena stranka nemudoma plačala svojo obveznost po prejemu sodbe. S takšno nepravilno razlago bi bil v celoti zanikan inštitut civilne kazni.
Tožencu (samostojnemu podjetniku) je bilo vabilo na narok vročeno v skladu s 4. odstavkom 141. člena ZPP, po katerem se samostojnemu podjetniku, ki mu ni možno vročiti pisanja na naslovu, ki je vpisan v register, vročitev opravi, tako da se obvestilo o vročitvi iz drugega odstavka tega člena pusti na naslovu, ki je vpisan v register. Toženec ni imel urejenega hišnega predalčnika, zato je vročevalec na vratih njegovega stanovanja pustil obvestilo o tem, kje je pisanje v katerem je bil določen rok 15 dni, v katerem ga mora toženec dvigniti. Skladno z 2. odstavkom 141. člena ZPP se šteje, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo obvestilo o vročitvi pritrjeno na vratih.
Obvezne prispevke za socialno varnost, za katere je zavezanec delavec, za delavca izračuna, odtegne in plača delodajalec. Izračun in plačilo prispevkov od dohodkov iz delovnega razmerja pa delodajalec opravi skupaj z izračunom in plačilom akontacije dohodnine, ki jo plačuje od dohodkov zavezanca med letom. Tožena stranka mora zato od bruto zneskov za tožnico obračunati in odvesti davek in prispevke za socialno varnost, tožnici pa nato nakazati za odvedene zneske znižan znesek. Tožnica je upravičena le do neto zneskov, ki bodo od dosojenih bruto zneskov ostali po plačilu davka (in prispevkov) ter do zakonskih zamudnih obresti od teh neto zneskov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DELOVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0076562
ZPP člen 1, 19, 19/2. ZDR-1 člen 37, 37/1, 177, 177/1. ZDSS člen 5, 5/1, 5/1-b. ZS člen 103, 103/2.
stvarna pristojnost – kompetenčno dejansko stanje – odškodninska odgovornost delavca – pristojnost delovnega in socialnega sodišča – nepremoženjska škoda – odstop zadeve pristojnemu sodišču
Pri odločanju o stvarni (ne)pristojnosti sodišča (splošne ali specializirane pristojnosti) pri odškodninskem zahtevku ni pravno odločilnega pomena, katero vrsto škode tožeča stranka navaja v tožbenih trditvah.
Določilo drugega odstavka 19. člena ZPP se uporablja le, če gre za razmejitev pristojnosti dveh različno stvarno pristojnih sodišč splošne pristojnosti (okrožno ali okrajno sodišče) in ne, za vprašanje stvarne pristojnosti sodišča splošne pristojnosti in specializiranega sodišča.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. Kolektivne pogodbe časopisno-informativne, založniške in knjigotržke dejavnosti člen 18.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število delavcev
Delodajalec mora v obrazložitvi odpovedi vsebinsko utemeljiti razlog, zaradi katerega je podal delavcu odpoved. Če tega ne stori ter svojo odločitev zgolj pavšalno in na splošno obrazloži, lahko tvega nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Štiri delavke v kadrovski službi so bile zamenljive, kar pomeni, da so spadale v kategorijo delavcev, glede katerih bi morala tožena stranka izvesti medsebojno primerjavo po kriterijih iz določbe 18. člena KP dejavnosti, ki je veljala v času podaje izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ker tega ni storila, je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
Odškodninska odgovornost delodajalca v primeru nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi je treba presojati z vidika dogodka, ki je škodo povzročil in ne z vidika dejstva, da se pogodba več ne izpolnjuje. Pogodba se ne izpolnjuje več, ker je bila odpovedana, podlaga za odškodnino pa je ugotovitev, da je bila odpovedana nezakonito. Škoda je nastala zaradi nezakonite odpovedi in ne zaradi neizvrševanja pogodbe, zato je odgovornost povzročitelja deliktna.
Sprejeta letna ocena tožnika je bila pravilna, postopek ocenjevanja je potekal v skladu s predpisi in ob upoštevanju vnaprej določenih kriterijev za ocenjevanje. Glede na navedeno je tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepa za preizkus ocene neutemeljen.