neupravičena obogatitev – poplačilo upnika v izvršbi – priliv denarnih sredstev na tekoči račun – izplačilo zavarovalne vsote – generična stvar – individualno določena stvar
Upnik, ki se na podlagi izvršilnega naslova v izvršbi poplača iz sredstev na tekočem računu dolžnika, s tem ni neupravičeno obogaten, češ da je tretji prikrajšan, ker bi morala biti ta sredstva nakazan njemu.
trditveno in dokazno breme – obstoj in višina obveznosti – dvakratno plačilo terjatve – asignacija – izvedensko mnenje
Glede na trditve tožene stranke, da je nekatere predhodno izdane in zapadle račune plačala dvakrat in glede na priznanje tožeče stranke, da so bile nekatere terjatve dejansko res poravnane dvakrat, se kot odločilno pokaže, kako je tožeča stranka knjižila zneske, ki predstavljajo dvakratno plačilo. Da jih je upoštevala za pokrivanje dejansko res obstoječih (čeprav spornih) zapadlih obveznosti, nosi trditveno in dokazno breme tožeča stranka.
prodaja posameznega dela stavbe po določbah SZ - družbena lastnina
Drugi odstavek 248. člena ZZK-1 ohranja v veljavi 6. člen Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo (v nadaljevanju ZPPLPS), s katerim se dovoli vpis lastninske pravice na posameznem delu ne glede na določbe 17. člena ZZK, in sicer na podlagi pogodbe o prodaji posameznega dela stavbe po določbah SZ in Uredbe o izvedbi stanovanjskih hiš in stanovanj, prevzetih od organa in organizacij bivše SFRJ in JLA.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0074642
ZPP člen 155, 155/1, 254, 254/2. OZ člen 352, 352/1, 662.
odgovornost projektanta – napaka projekta – zastaranje odškodninske terjatve – izvajanje dokazov – določitev novega izvedenca – potrebni stroški
V tej zadevi ni prišlo do napak v sferi projektanta; če pa tožeča stranka zatrjuje, da je dela opravljala po projektu, za katerega je štela, da je pomanjkljiv in z napakami, potem tožena stranka tudi iz tega razloga ne more biti odgovorna za škodo.
Oškodovanec izve za povzročitelja, ko lahko osebo identificira. Ni relevantna dejanska vednost, pač pa je odločilen čas oziroma trenutek, ko bi moral ali mogel izvedeti za povzročitelja. Prav tako se ne zahteva, da oškodovanec ve, na kakšni pravni podlagi je zatrjevani povzročitelj škode odgovoren.
ZPP člen 163, 339, 339/1, 339/2, 443, 443/1, 458, 458/1 ZSDP člen 2, 2/3, 67. OZ člen 190.
stroški postopka – zahteva za povrnitev stroškov postopka – zahteva za povrnitev sodnih taks – neupravičena pridobitev – otroški dodatek – vračilo neupravičeno prejetega otroškega dodatka
Zahteva za povrnitev sodnih taks je dovolj določena, četudi stranka ne opredeli njene višine v denarnem znesku.
O otroškem dodatku odločajo centri za socialno delo; v njihovi pristojnosti pa je tudi odločanje o spremembah glede otroškega dodatka. Tožnik ne more od toženke uveljavljati vračila otroškega dodatka na podlagi določb ZSDP, saj je bil toženki otroški dodatek uradno priznan in dodeljen.
vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog za zamudo – prometna nesreča – nasprotovanje predlogu – pritožbena novota
Glede na pavšalnost pritožnikovega nasprotovanja predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je bila že izvedba dokaza z zaslišanjem tožeče stranke dovolj za spoznanje sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka zamudila narok iz upravičenega vzroka
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM0021519
OZ člen 149, 153, 153/1, 155, 174, 174/1, 179. ZPP člen 7, 7/1, 8, 212, 286, 339/1. ZVPot člen 4-11a, 37b.
odgovornost proizvajalca stvari z napako - ekskulpacijski razlogi - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - lom stekla tuš kabine - razmejevanje od uveljavljanja stvarnih napak - trditveno in dokazno breme glede napake - prekluzija glede uveljavljanja zahtevka za povrnitev škode
Določilo 155. člena OZ predstavlja samostojni pravi temelj za uveljavljanje odškodninske odgovornosti proizvajalca stvari z napako.
Sodišče prve stopnje tako ni imelo osnove, da svojo odločitev opre na pravno relevantna dejstva, na katera se nobena od pravdnih strank ni pravočasno sklicevala, s tem, ko pa je to storilo zato, ker je tožeča stranka zaslišana izpovedala, da so pred škodnim dogodkom vrata tuš kabine montirali delavci tožene stranke, pa je, ker izpovedba pravdne stranke njenih pravočasnih zatrjevanj ne more nadomestiti (povezanost trditvenega in dokaznega bremena), zašlo v kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.
Ker je bilo v predmetnem odškodninskem sporu izhajajoč iz določbe 155. člena OZ breme tožeče stranke kot oškodovanke, da zatrjuje in dokazuje dejstva, ki opredeljujejo zakonito domnevo o obstoju vzročne zveze, to je, da je tožena stranka dala v promet stvar z napako, ki je tožeči stranki povzročila škodo, tožeča stranka pa temu procesnemu bremenu že v zvezi s prvo kumulativno zahtevano predpostavko za obstoj objektivne odškodninske odgovornosti tožene stranke, to je, da je bila tuš kabina že ob nakupu obremenjena s kakšno napako, ni zadostila, v celoti pa je izostala tudi pravočasna trditvena podlaga, ki bi odškodninsko obveznost tožene stranke vzpostavila ob uporabi določb OZ o odgovornosti za napake v primeru sklenjene podjemne pogodbe (pogodba o delu), odškodninske odgovornosti tožene stranke za posledice obravnavanega škodnega dogodka ni mogoče utemeljiti (215. člen ZPP).
Dogovoru ni mogoče dati značaja splošnih pogojev pogodbe v smislu 120. člena OZ, saj morata za to biti izpolnjena dva pogoja in sicer, da urejajo nedoločeno število istovrstnih pravnih razmerij in da so pravila pripravljena zgolj s strani ene stranke.
Pravdni stranki sta dogovorili poleg odprave nepravilnosti, ki je v izstavitvi dobropisa za preveč obračunane zdravstvene storitve, tudi pogodbeno kazen za kršitev pogodbene obveznosti. Pogodbena kazen je bila tako dogovorjena kot civilna kazen za kršitev pogodbenih obveznosti poleg izstavitve dobropisa oziroma bremepisa. Tako dogovorjena pogodbena kazen po presoji pritožbenega sodišča ne predstavlja odškodnine za katero od tipičnih vrst škode po OZ, temveč posebno sankcijo zaradi kršitve pogodbene obveznosti izvajalca zdravstvenih storitev, prav tako nima narave pogodbene kazni kot je urejena v 247. členu in naslednjih OZ. Gre za posebno sui generis pogodbeno kazen, ki jo pogodbeni stranki smeta dogovoriti in je znana tudi na drugih področjih kolektivnega dogovarjanja ter jo je kršiteljica pogodbenega razmerja dolžna plačati, če škoda nastane ali ne.
Okoliščina, da bo mogoče potrebno mnenje v bodoče še dopolniti (kar sploh v zahtevnih zadevah ni nič neobičajnega), še manj pa morebitno dejstvo, da se stranka z vsebino dopolnitve (odgovorov) ne strinja, vsekakor nista razloga, zaradi katerih bi bilo moč izvedencu odreči nagrado in povračilo stroškov za opravljeno storitev (dopolnitev mnenja).
ZDSS-1 člen 70. ZIZ člen 270. ZSVarPre člen 33, 33/1.
denarna socialna pomoč – začasna odredba
Iz navedb v tožbi in predlogu za izdajo začasne odredbe niso razvidni dogodki, materialna stiska oziroma izredni stroški, ki so vezani na preživetje tožnice, da bi bila upravičena do izredne denarne socialne pomoči. Ker ni izkazala za verjetno, da njena terjatev (izredna denarna socialna pomoč) obstoji ali da ji bo nastala, niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe, s katero bi se ji izplačala izredna denarna socialna pomoč.
Uredba o pogojih in višini dodatka za plačilo povečanega obsega dela člen 5, 5/1.
plačilo razlike plače – dodatek za povečan obseg dela
Tožnik v spornem obdobju dodatno naloženih del ni opravil oziroma ni opravil povečanega obsega dela, ki bi opravičeval izplačilo dodatka, zato njegov tožbeni zahtevek na plačilo dodatka za povečan obseg dela za sporno obdobje ni utemeljen.
izključitev družbenika iz družbe – izstop družbenika iz družbe - umik tožbe - pravdni stroški
Z vpisom izstopa tožene stranke kot družbenika iz družbe tožena stranka ni več družbenik v družbi, zato je bil smiselno izpolnjen tožbeni zahtevek tožeče stranke na izključitev družbenika iz družbe, tožeča stranka pa je s tem, ko je tožena stranka iz družbe izstopila, izgubila pravni interes za nadaljnjo vztrajanje pri tožbenem zahtevku, zato je tudi umaknila tožbo in sicer takoj, ko je bila seznanjena z izstopom tožene stranke iz družbe. Na podlagi navedenega dejanskega stanja, je treba uporabiti pri odločitvi o stroških izjemo, določeno v prvem odstavku 158. člena ZPP.
odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški
sodba na podlagi pripoznave
Tožena stranka je v odgovoru na tožbo pripoznala tožbeni zahtevek, zaradi česar je bila izdana sodba na podlagi pripoznave. Tožba je bila potreba zaradi zavarovanja pravic tožnika zaradi ravnanja tožene stranke. Ker je bila tožena stranka tista, ki je dala povod za tožbo, je treba o pravdnih stroških odločiti ob upoštevanju določbe 154. člena ZPP, ki v 1. odstavku določa, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške in ne 157. člena ZPP, po katerem mora tožnik toženi stranki povrniti pravdne stroške v primeru, če tožena stranka ni dala povoda za tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari.
ZPP člen 115, 115/2. ZDR člen 73, 109, 109/1, 109/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - odpravnina – izostanek pravdne stranke z naroka – delovnopravna kontinuiteta
Le izkazanost nenadne in nepredvidljive ovire (bolezni ali poškodbe) je opravičljiv razlog za izostanek pravdne stranke z naroka (2. odstavek 115. člena ZPP).
Ker je podana delovnopravna kontinuiteta tožnice pri prejšnjih delodajalcih, se delovna doba tožnice pri upoštevanju odpravnine kot pravice iz delovnega razmerja upošteva v celotnem trajanju, ko je tožnica opravljala delo, brez prekinitev, in ne šele od zaposlitve pri tožencu dalje.
ZPP člen 311. ZASP člen 146, 146/1, 157, 157/1, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/6, 157/7, 158, 158/2, 168, 168/2, 168/3. ZDDV člen 3, 3/1. ZPreZP člen 1, 1/2, 11, 11/2.
izkoriščanje sorodne glasbene pravice – skupni sporazum - neupravičena obogatitev - priobčevanje fonogramov – uporaba tarife - civilna kazen – davek na dodano vrednost od civilne kazni - zahtevek za poročanje – stroški postopka
Stranke skupnega sporazuma lahko določijo različno nadomestilo glede na „okoliščine uporabe“. Ne smejo pa vezati višine nadomestila na okoliščine v zvezi z njegovim plačevanjem oziroma, glede na okoliščine v zvezi z njegovim neplačevanjem.
S tem, ko sta pogodbeni stranki skupnega sporazum dogovorili tarifo za določeno vrsto uporabnikov, sta posredno določili tudi, kolikšen je lahko zahtevek kolektivne organizacije zoper kršitelja katere od varovanih pravic. Skupni sporazum torej posredno določi tudi odmeno za uporabo fonogramov za vse tiste kršitelje, ki spadajo na stvarno in osebno področje kolektivnega sporazuma.
Ker civilna kazen ni nadomestilo niti za dobavo blaga niti za opravljeno storitev v smislu 1. odstavka 3. člena ZDDV, tožeča stranka ne more zahtevati povrnitve DDV od tožene stranke.
Zahtevek tožeče stranke (kolektivne organizacije za uveljavljanje avtorskih pravic) za povrnitev škode zaradi odkrivanja kršitev ne more biti utemeljen že zaradi 1. odstavka 153. člena ZASP.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-6, 125, 125/3. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 18.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neuspešno opravljeno poskusno delo
Predsednica komisije bi morala predložiti pisno oceno poskusnega dela najkasneje tri dni pred iztekom poskusne dobe tožnika, kar je skladno z določbo četrtega odstavka 18. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije. Tožena stranka razen izpovedbe direktorja, da je tožnika na sestanku seznanila z oceno poskusnega dela, v sodnem postopku ni predlagala nobenih dokazov z zaslišanjem prič, ki bi potrdile direktorjevo izpoved. Zato tožena stranka, ki nosi dokazno breme, ni dokazala, da je v konkretnem primeru zakonito in iz utemeljenih odpovednih razlogov podala tožniku izpodbijano izredno odpoved.
nepremičninska izvršba – predlog za dovolitev drugega sredstva izvršbe – načelo sorazmernosti - omejitev sredstev izvršbe
Po določbi 169. člena ZIZ lahko v primeru nepremičninske izvršbe dolžnik v roku 8 dni od vročitve sklepa o izvršbi predlaga, da sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe ali naj opravi izvršbo na drugo nepremičnino. Takšnega predloga dolžnik ni podal, saj oprava izvršbe z rubežem plače predstavlja s strani upnika že predlagano in s strani sodišča že dovoljeno sredstvo izvršbe. Iz navedenega razloga se dolžnik ne more sklicevati na načelo sorazmernosti, saj je to v korist dolžnika varovano na način, kot ga določa 169. člen ZIZ. Tudi v primeru podaje tovrstnega predloga, pa bi moral dolžnik s stopnjo verjetnosti izkazati, da bo terjatev upnika poplačana s tem drugim predlaganim izvršilnim sredstvom ali s prodajo druge nepremičnine.
ZJU člen 195, 195/1, 195/2. ZObr člen 5. ZObr-D člen 30. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 31a. Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih člen 58.
vojaška oseba - višji upravni delavec - prevedba v naziv - ohranitev napredovanj - plača
V skladu z prvim odstavkom 196. člena ZJU se glede pravic in obveznosti, ki jih določajo predpisi za višje upravne delavce, za višje upravne delavce štejejo uradniki v nazivih od prve do šeste stopnje. Naziv "major" sodi v drugi karierni razred oziroma predstavlja naziv pete stopnje. Glede na 31.a člen Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi pravilo o ohranitvi plačilnih razredov, doseženih na prejšnjem delovnem mestu, ne velja za višje upravne delavce. Ker je bil tožnik v spornem času razporejen na dolžnost v nazivu V. stopnje, se šteje za višjega upravnega delavca, kar pomeni, da na podlagi določbe 31. a člena Pravilnika ne more prenesti doseženih napredovanj. Zato iz teh razlogov ni upravičen do osnovne plače v višjem količniku oziroma do zahtevane razlike.
Pravni pouk v sodbah višjih sodišč o pravici do izrednega pravnega varstva v ZPP ni predviden, ne glede na to, ali stranko v pravdnem postopku zastopa odvetnik ali pa se postopka udeležuje sama. Vrhovno sodišče RS je v podobnih primerih že odločalo o dovoljenosti revizije, ki sta jo tožnika vložila brez odvetnika. Zavzelo je stališče, da pravni pouk v sodbi višjega sodišča ni v skladu s sistemom ZPP, ki je naravnan na ustavno zagotovljeno dvostopenjsko odločanje v pravdnem postopku, hkrati pa ZPP ne vsebuje niti zahteve po pravnem pouku o reviziji niti pravne podlage zanj.