Sodišče prve stopnje je zanesljivo ugotovilo, da druga toženka, ki je z darilno pogodbo nepremičnino pridobila, ni bila v dobri veri. Druga toženka je vnukinja pravdnih strank in glede na sorodstvene vezi je vedela, da gre za skupno lastnino pravdnih strank, kot tudi da tožnica ni dala soglasja za razpolaganje s skupno lastnino
ZD člen 207, 207/1, 214, 214/3, 207, 207/1, 214, 214/3.
dedni dogovor - sklep o dedovanju
Sodišče v primeru, če vsi dediči sporazumno predložijo delitev in način delitve, navede ta sporazum v sklep o dedovanju. Gre za dedni dogovor, ki je pogodba obligacijskega prava.
ZIZ člen 272, 272. SPZ člen 31, 33, 33/1, 31, 33, 33/1.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - varstvo pred motenjem posesti
2. odst. 33. člena SPZ določa, da ima posestnik, ki je pridobil posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, pravico do sodnega varstva, razen nasproti tistemu, od katerega je na tak način prišel do posesti, če je ta izvrševal dovoljeno samopomoč iz 31. člena SPZ.
prenos poslovnega deleža – pogodba o neodplačnem odstopu poslovnih deležev
Izstop družbenika iz družbe je poseben institut, ki s prenosom poslovnega deleža ni v nobeni zvezi.
Družba v pravnem prometu nastopa s svojim imenom oz. firmo, zastopa pa jo poslovodja, ki pa mora, kadar izraža njeno poslovno voljo, v taki vlogi tudi nastopati. Iz notarskega zapisa, opr. št. SV 57/2000, pa je razvidno, da so pogodbo sklenile fizične osebe kot ustanovitelji in družbeniki T.N. d.o.o.. Tožena stranka v pogodbi kot stranka ni navedena niti se ni nobeden od podpisnikov pogodbe izkazoval kot njen zakoniti zastopnik.
ugovor zoper sklep o začasni odredbi - obrazložitev ugovora - sporazum o krajevni pristojnosti
Ker sodišče prve stopnje v izreku izpodbijanega sklepa najprej določa, da se sklep o izvršbi razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, nato pa dodaja, da je to v 2. tč. sklepa o izvršbi, ki pa poleg odločitve, da se dovoli predlagana izvršba vsebuje tudi odločitev o predlagani začasni odredbi, izrek izpodbijanega sklepa nasprotuje samemu sebi.
ZKP člen 527, 527/1, 552, 552/2, 527, 527/1, 552, 552/2.
pogoji za izročitev tujca
Za izročitev tujca na prošnjo tuje države morajo biti kumulativno izpolnjeni pogoji, navedeni v 522. čl. ZKP. Takoj, ko le kateri od teh ni izpolnjen, je izročitev izključena.
Škodni dogodek je posledica dveh protipravnih ravnanj. Tožena stranka, ki je na podlagi 16. čl. Zakona o javnih cestah upravljalec državnih cest, je bila dolžna med drugim zagotoviti tudi opravo nalog rednega vzdrževanja državnih cest oz. nadzora nad stanjem državnih cest, a za to ni poskrbela. Kljub temu, da je bila brežina nezavarovana, četrta toženka ni ukrepala, razen s postavitvijo ustrezne prometne signalizacije. Tožnik je bil premalo pazljiv glede na signalizacijo, ki ga je opozarjala na možno oviro na cestišču in glede na tedanje vremenske razmere (mokro cestišče). Neskrbnost četrte toženke tako konkurira neskrbnosti tožnika in kršitev varnostnih predpisov o vzdrževanju ceste (kršitev profesionalne skrbnosti) ne more biti manjša od tožnikove kršitve.
Stroškov, ki so nastali zaradi tega, ker je upnik v izvršilnem predlogu navedel napačen naslov, ni mogoče opredeliti kot stroške, ki so potrebni za izvršbo, po 5. odst. 38. čl. ZIZ in ki jih je dolžna poravnati dolžnica.
ZPP člen 151, 151/1, 151/2, 155, 155/1, 155/2, 249, 249/1, 249/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 46, 46/1, 47, 47/1.
stroški izvedenca - nagrada izvedenca - sklep o odmeri
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je izvedenec upravičen le do 100 točk za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije v skladu s 1. odstavkom 46. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih ter do 400 točk za izdelavo manj zahtevnega izvedenskega mnenja v skladu s 1. točko I. odstavka 47. člena navedenega pravilnika. Izvedenec je v svoji pritožbi zgolj pavšalno navedel, da je moral pridobiti in proučiti obsežno dodatno dokumentacijo in da je opravil zahtevno izvedensko mnenje, tega pa ni konkretiziral in izkazal, sodišče druge stopnje pa takšnih posplošenih zatrjevanj ne more upoštevati.
Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da tožena stranka neutemeljeno uveljavlja pridržno pravico iz naslova terjatve zaradi povračila škode, ker lahko pridržno pravico uveljavlja le, če obenem vloži ali pobotni ugovor ali pa nasprotno tožbo. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča tak zaključek ni utemeljen v določilih 286. in sledečih členov Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki jih je treba uporabiti na predmetni primer. Po 1. odst. 286. člena ZOR ima upnik zapadle terjatve, v čigar rokah je kakšna dolžnikova stvar, to stvar pravico pridržati, dokler mu ni plačana terjatev. Iz tega ni mogoče sklepati na to, da ima upnik terjatve pridržno pravico le, če to terjatev uveljavlja v pravdi v pobot ali z nasprotno tožbo.