• Najdi
  • <<
  • <
  • 15
  • od 50
  • >
  • >>
  • 281.
    VDS sodba Pdp 1639/2004
    24.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03410
    ZDR člen 24, 24/1, 24/1-7, 54, 24, 24/1, 24/1-7, 54.
    transformacija delovnega razmerja - objavlja prostega delovnega mesta
    1. Če delodajalec delavcu, ki je bil pri njem že zaposlen s

    krajšim delovnim časom po PZ, sklenjeni za določen čas, ponudi

    sklenitev PZ za določen čas za polni delavni čas, ni potrebno

    objaviti prostega delovnega mesta (7. alinea 1. odstavka 24.

    člena ZDR). Zato ne pride v poštev zakonska domneva iz 54. člena

    ZDR, da se šteje, da je sklenjena PZ za nedoločen čas, ker naj bi

    bila PZ za določen čas zaradi neobjave prostega delovnega mesta

    sklenjena nezakonito.

    2. Po izteku PZ s krajšim delovnim časovm, je tožena stranka

    pripravila novo PZ za določen čas s polnim delovnim časom,

    ki je tožnik ni podapisal, čeprav je po tej pogodbi nastopil

    delo. Ker tožena stranka s tožnikom nikoli ni imela namena

    skleniti PZ za nedoločen čas in je tožniku ponudila le PZ za

    določen čas, prav tako pa so obstajali pogoji po 52. členu

    za sklenitev PZ za določen čas (začasno povečan obseg dela),

    niso izpolnjeni pogoji iz 54. člena ZDR za transformacijo

    delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za

    nedoločen čas.

     
  • 282.
    VSK sklep II Cpg 128/2005
    24.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01407
    ZGD člen 394. ZIZ člen 24, 24/4, 24, 24/4. ZPP člen 208, 208/1, 208, 208/1. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
    izvršba
    Pri tem je bistveno, da se postopek zoper dolžnika lahko nadaljuje pod pogojem, da je predlog zoper dolžnika - družbenika izbrisane družbe, podan v roku enega leta od izbrisa družbe. Izbris družbe S. d.o.o. H. je bil objavljen v Ur.l. RS dne 12.11.2001, upnik pa je vložil predlog za nadaljevanje postopka že dne 7.12.2001, torej ni govora o tem, da je bil zamujen rok enega leta. Pri tem pa ni pomembno, kdaj je bil sklep o nadaljevanju sodišča prve stopnje dolžniku vročen.

     
  • 283.
    VSL sodba in sklep I Cpg 374/2004
    24.11.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL06222
    ZPP člen 357, 357/2, 357, 357/2.
    plačilo odškodnine - prekoračitev zahtevka
    Sodišče prve stopnje je v prvem delu izreka odločitev oblikovalo

    tako, da je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke v okviru 2.

    točke tožbenega zahtevka, to je o vrnitvi v neposredno posest

    predmete leasinga po obeh pogodbah. V nadaljevanju pa je svojo

    odločitev oblikovalo tako, da je v izrek odločbe vneslo zahtevek, ki

    ga tožeča stranka v tem postopku ni postavila.

    Ko sta obe pogodbi zaradi kršitev tožene stranke razdrti, je tožena

    stranka v skladu s pogodbenimi določili dolžna vrniti oba predmeta

    leasinga. Tožeča stranka tako utemeljeno zahteva vrnitev stvari.

    Obojega, vrnitev predmetov leasinga in plačila zneska 18.882.374,58

    SIT pa tožeča stranka ne more uspešno zahtevati. O denarnem

    (odškodninskem) zahtevku bi lahko sodišče prve stopnje odločalo, če

    bi bila znana vrednost vseh vozil.

     
  • 284.
    VSC sklep Cp 1825/2005
    24.11.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01149
    ZIZ člen 38, 38/2, 38, 38/2. ZPP člen 152, 249, 249/1, 249/2, 152, 249, 249/1, 249/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 46, 47, 46, 47.
    predujem - ocenitev stvari
    Ocena sodišča prve stopnje, ki je z izpodbijanim sklepom določilo predujem v višini 90.000,00 SIT, je realna in v skladu z materialnim pravom, saj je pri določitvi višine predujma potrebno upoštevati. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilci, ki v Tarifi za vrednotenje izvedenskega oz. cenilskega dela določa točkovne postavke za posamezno opravilo izvedenca oz. cenilca.

    V skladu z II. odstavkom 242. člena ZPP je izvedenec upravičen le do pravočasno priglašenih stroškov v višini 4.400,00 SIT.

     
  • 285.
    VDS sodba Pdp 400/2004
    24.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03370
    ZDR člen 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-2, 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-2.
    izredna odpoved - neopravičen izostanek - krivdna odgovornost - zagovor
    1. Podana izredna odpoved PZ ni zakonita, saj delodajalec delavcu

    pred odpovedjo ni omogočil zagovora skladno s 2. odstavkom 83.

    člena ZDR, pri čemer niso bile podane okoliščine, v katerih bi

    bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu zagovor

    omogoči, niti delavec zagovora ni izrecno odklonil oz. se

    neopravičeno neodzval vabilu.

    2. Čeprav je tožnik neopravičeno izostal z dela dva dni, tako

    ravnanje ne more imeti za posledico odpoved PZ po 2. alinei 1.

    odstavka 111. člena ZDR, saj tožniku v zvezi z izostankom ni

    mogoče očitati krivde v obliki naklepa ali hude malomarnosti.

    Čeprav je tožnik vedel, da dopusta nima odobrenega, je z dela

    vseeno izostal zato, ker je vsa prejšnja leta (29 let) dopust

    izrabil v mesecu juliju in je lahkomiselno mislil, da tudi to

    leto v juliju lahko izkoristi letni dopust.

     
  • 286.
    VSL sklep I Cpg 966/2005
    24.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05661
    ZPP člen 188, 274, 274/1, 188, 274, 274/1.
    pravni interes - umik tožbe
    Sklep o zavrženju tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa ima

    glede možnosti vložitve nove tožbe enake pravne učinke kot sklep, ki

    ga sodišče izda o umiku tožbe. Zato pritožnica v pritožbi ne more

    biti uspešna, če trdi, da se naj sklep o zavrženju tožbe razveljavi

    zato, da se bo odločilo o njenem umiku tožbe, ki je bil vložen po

    izdaji sklepa o zavrženju tožbe.

     
  • 287.
    VDS sodba Pdp 495/2005
    24.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03367
    ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 111, 111/1, 111/1-2.
    izredna odpoved - kršitev delovnih obveznosti
    Tožnici ni mogoče očitati, da je naklepno ali iz hude

    malomarnosti kršila pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega

    razmerja (2. alinea 1. odstavka 111. člena ZDR), ko se po tem, ko

    je tožena stranka razveljavila sklepe o prenehanju delovnega

    razmerja kot trajno presežni delavki, ni vrnila na delo. V času,

    ko je tožena stranka sama razveljavila sklepe o prenehanju

    delovnega razmerja, je pred sodiščem še tekel spor o zakonitosti

    teh sklepov, tožena stranka pa je tožnici izdala obvestilo o

    postopku odpovedi PZ iz poslovnega razloga zaradi ukinitve

    njenega delovnega mesta. Čeprav je tožena stranka razveljavila

    sklepe o prenehanju delovnega razmerja tožnici kot trajno

    presežni delavki, je tožnica logično sklepala, da zanjo ni dela,

    saj je bila doma na čakanju na delo, ki ji je bilo ustno

    odrejeno, prejela pa je tudi že obvestilo o nameravani odpovedi

    PZ iz poslovenga razloga. Ker je tožena stranka tožnico z večjim

    številom sklepov, obvestil in ustnih odredb spravila v negotov

    položaj glede njenga delovnopravnega statuja, bi morala nastali

    polažaj sama rešiti in tožnico izrecno pozvati na delo.

     
  • 288.
    VSC sklep Cp 2010/2005
    24.11.2005
    stvarno pravo
    VSC01150
    ZJC člen 2, 3, 2, 3. SPZ člen 19, 19.
    motenje posesti - javno dobro
    Javna cesta je javno dobro, ki ga lahko uporablja vsakdo in je v splošni rabi.

    Na javni cesti je izključena posest, zato tudi ni mogoče zahtevati posestnega varstva.

     
  • 289.
    VSK sklep I Cpg 338/2004
    24.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01894
    ZPP člen 208, 208.
    nadaljevanje postopka
    Pri navedenem sklepu gre zgolj za procesni sklep o

    nadaljevanju predhodno prekinjenega pravdnega postopka,

    izdan skladno z 208. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP),

    ki upošteva veljavno registrsko stanje in bo vprašanje, ali

    je pritožnik dejansko bil družbenik izbrisane družbe (in ali

    je bil pasiven ali aktiven družbenik v smislu odločbe

    Ustavnega sodišča RS št. U-I-135/00-77 z dne 9.10.2002),

    presojano v okviru meritornega odločanja v obravnavani

    zadevi.

     
  • 290.
    VSK sklep II Cpg 127/2005
    24.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01408
    ZPPSL člen 36, 36/1, 36, 36/1.
    začetek postopka prisilne poravnave - dovolitev izvršbe
    Iz tega določila izhaja, da izvršbe v poplačilo, niti izvršbe v zavarovanje ni več mogoče dovoliti, po tem ko se je postopek prisilne poravnave začel. Da se je v času, ko je sodišče prve stopnje odločalo o predlogu, postopek prisilne poravnave zoper dolžnika že začel, pa upnik v pritožbi niti ne prereka. Odločilen je torej čas, ko sodišče o predlogu za izvršbo odloča in ne čas, ko je bil predlog vložen.

     
  • 291.
    VSK sklep I Cpg 343/2004
    24.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01893
    ZIZ člen 42, 42.
    razveljavitev potrdila o izvršljivosti
    Tožena stranka je predlog za razveljavitev potrdila o

    pravnomočnosti sodbe sodišča prve stopnje utemeljevala tudi

    s tem, da ni nikoli imela sedeža samostojnega podjetništva

    na naslovu svojega stalnega prebivališča. V zvezi s to

    trditvijo pa je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo,

    da to ne more biti sprejemljiv argument za razveljavitev

    potrdila o pravnomočnosti (oz. izvršljivosti po 42.čl.

    Zakona o izvršbi in zavarovanju).

     
  • 292.
    VSK sklep II Cpg 133/2005
    24.11.2005
    sodne takse
    VSK01406
    ZST člen 7, 7/5, 29, 30, 7, 7/5, 29, 30.
    plačilo sodne takse
    V predmetnem primeru ne gre zato, kdo bo končno nosil stroške izvršilnega postopka, ampak gre za izterjavo takse za dejanje, ki ga je dolžnik opravil, to je za ugovor zoper sklep o izvršbi. To takso pa mora plačati stranka, ki je dejanje opravila, v konkretnem primeru dolžnik sam.

     
  • 293.
    VSK sodba I Cpg 123/2005
    24.11.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01400
    ZOR člen 286, 286. ZPSP člen 17, 17.
    pridržna pravica - najemno razmerje
    Ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da lahko tožena stranka uveljavlja pridržno pravico le, če glede svoje terjatve, na kateri pridržno pravico utemeljuje, uveljavlja s pobotnim ugovorom ali z nasprotno tožbo, saj kaj takega iz določila 286. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) ne izhaja. Vendar pa je v konkretnem primeru položaj specifičen v toliko, ker gre za najem poslovnih prostorov, za katerega veljajo specialna določila Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSP). Ta določila posebej urejajo možnost pobota z najemnino tistih terjatev, ki izhajajo iz vlaganj v poslovni prostor.

     
  • 294.
    VDS sklep Pdp 934/2005
    24.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03381
    ZObr člen 100a, 100a/8, 100a, 100a/8. ZDR člen 2, 204, 204/3, 2, 204, 204/3. ZDSS-1 člen 42, 42/2, 42, 42/2.
    delovno razmerje za določen čas - prenehanje delovnega razmerja - zavrženje tožbe
    Določbe ZDR se uporabljajo za delavce, zaposlene v državnih

    organih,le v primeru, če določeno področje ni s posebnim zakonom

    drugače urejeno (2. člen ZDR). Ker je bil tožnik zaposlnem pri

    Ministrstvu za obrambo, je potrebnio glede postopka uveljavljanja

    pravic v delovnem razmerju upoštevati določbe Zakona o obrambi.

    Sodišče je pravilno zavrglo tožbo tožnika skladno z 2. odstavkom

    42. člena ZDSS-1, saj je bila ta podana preuranjeno. Tožnik je

    namreč tožbo vložil hkrati z zahtevkom za varstvo pravic pri

    delodajalcu, zato še ni bila izpolnjena procesna predpostavka po

    8. odstavku 100. člena ZObr, ki določa, da dalavec v primeru, če

    delavec ni zadovoljen z odločitvijo o zahtevi ali ugovoru oz. če

    pooblaščena oseba ne odloči v 60. dneh od vložitve zahteve ali

    ugovora, lahko v nadalnjih 30. dneh zahteva varstvo pravic na

    pristojnem sodišču.

     
  • 295.
    VSL sodba I Cpg 747/2004
    24.11.2005
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL05714
    OZ člen 12, 30, 30/1, 203, 12, 30, 30/1, 203. Splošne uzance za blagovni promet (1954) uzanca 203, 203/2.
    blagovni promet - molk naslovnika - sprememba pogodbe - uzance
    Tudi če bi se izkazalo, da tožena stranka res ni zavrnila spornega računa tožeče stranke, njen molk ne bi mogel pripeljati do spremembe pogodbe. Do spremembe pogodbe lahko pride namreč na enak način kot do sklenitve pogodbe. Da molk naslovnika ne pomeni, da sprejema ponudbo, pa določa 1. odst. 30. čl. OZ. Zmotno je zato stališče pritožnice, da bi uporaba 2. odst. 203. Splošne uzance za blagovni promet za tožečo stranko pomenila ugodnejšo odločitev v obravnavanem gospodarskem sporu.
  • 296.
    VSL sklep I Cpg 645/2005
    24.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSL07436
    ZGD člen 230, 230/1, 230, 230/1. ZPre člen 72, 73, 72, 73. ZPP člen 181, 181/1, 181, 181/1.
    pravni interes pri ugotovitveni tožbi
    Za razliko od dajatvene in oblikovalne tožbe, pri katerih se pravni interes za vložitev tožbe domneva in ga tožniku ni potrebno posebej zatrjevati in dokazovati, mora biti pravni interes pri vložitvi ugotovitvene tožbe utemeljen s posebnimi predpisi, sicer mora tožeča stranka izkazati, da bo imela pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja, preden zapade dajtveni zahtevek iz takega razmerja ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe. Iz trditve tožeče stranke, da je imetnik 14,286% delnic prvotožene stranke, izhaja, da izpolnjuje pogoje za vložitev tožbe v imenu prvotožene stranke na vrnitev prepovedanih plačil. Ker je s tem podana legitimacija same tožeče stranke za vložitev dajatvene tožbe v imenu prvotožene stranke, je s tem izključen njen pravni interes za uveljavljanje ugotovitvene tožbe na ničnost pogodbe, iz katere naj bi izhajalo prepovedano plačilo, saj to vprašanje predstavlja zgolj predhodno vprašanje samega dajatvenega zahtevka.

     
  • 297.
    VSK sodba I Cpg 328/2004
    24.11.2005
    stvarno pravo
    VSK03007
    ZZ člen 23, 26, 27. ZOR člen 103, 103/1, 105, 103, 103/1, 105.
    sklepčnost tožbe - tožba na ugotovitev nedopustnosti zavarovanja - napotitev na pravdo
    Tožeča stranka je bila napotena na vložitev tožbe za ugotovitev nedopustnosti zavarovanja denarne terjatve po 59. čl. ZIZ v zvezi z 239. čl. ZIZ, kar pomeni, da bi dejansko morala tožbeni zahtevek usmeriti kvečjemu na ugotovitev nedopustnosti zavarovanja. Tožila pa je na ugotovitev, da je bil D.V. dne 2.6.2000 lastnik nepremičnine. Ugotovitev pa se dejansko nanaša na ugotavljanje dejstva. Sklepčnost je materialnopravna predpostavka za utemeljenost tožbenega zahtevka. Pomeni, da pravna posledica, ki jo zahteva tožnik v tožbi, izhaja iz trditev (zatrjevanih dejstev) v sami tožbi. Če te povezave ni, obstaja nasprotje med tožbenimi trditvami in tožbenim predlogom in je zato treba takšen tožbeni zahtevek zavrniti.

     
  • 298.
    VDS sklep Pdp 771/2005
    24.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03364
    ZPP člen 142, 142/2, 142/5, 274, 142, 142/2, 142/5, 274. ZDR člen 204, 204/3, 204, 204/3.
    redna odpoved - fikcija vročitve - rok za vložitev tožbe
    Ker tožnik redna odpoved PZ iz poslovnega razloga ni dvignil,

    čeprav je bil o prispetju pošiljke pravilno obveščen skladno z

    142. členom ZPP, se šteje, da mu je bila odpoved PZ vročena z

    dnem, ko mu je bilo puščeno obvestilo o prispelem pisanju.

    Zmotno je stališče, da vročitev ni bila opravljena zakonito, ker

    je vročevalec vedel, da tožnik občasno živi na drugem naslovu, na

    katerem vročitev ni bila niti poskušana. Delodajalec je dolžan

    delavcu pisanja vročiti na delovnem mestu ali na naslovu, ki ga

    delavec navede, ne pa na nek drug naslov, za katerega mu je

    znano,da predstavlja delavčevo občasno bivališče.

    Tožnik je tožbo za ugotovitev nezakonitosti odpovedi PZ iz

    poslovnega razloga vložil po preteku 30-dnevnega prekluzivnega

    roka iz 3. odstavka 204. člena ZDR, zato jo je sodišče prve

    stopnje pravilno zavrglo (274. člen ZPP).

     
  • 299.
    VSC sklep Cp 1750/2005
    24.11.2005
     
    VSC01142
    ZPP člen 7, 7/1, 12, 285, 7, 7/1, 12, 285. SZ-1 člen 110, 110/1, 110/2, 110/3, 112, 112/4, 110, 110/1, 110/2, 110/3, 112, 112/4.
    določitev najemnika stanovanja - odpoved najemne pogodbe
    Sodišče prve stopnje mora v skladu z II. odstavkom 110. člena SZ-1 pri odločanju o tem, kdo od razvezanih zakoncev ostane najemnik stanovanja, tako na strani predlagateljice kot tudi na strani nasprotnega udeleženca raziskati in pretehtati njuno premoženjsko stanje, zdravstveno stanje, stanovanjske potrebe in možnosti rešitve stanovanjskega problema. Pri ugotavljanju dejanskega stanja sodišče upošteva splošno dolžnost poučevanja prava neuke stranke iz 12. člena ZPP, prav tako pa tudi načelo materialnega procesnega vodstva po 285. členu ZPP.
  • 300.
    VSK sodba I Cpg 340/2004
    24.11.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01428
    ZOR člen 736, 736/2, 736, 736/2.
    skladiščna pogodba - zastavna pravica
    Skladiščnik ima za terjatve iz skladiščne pogodbe glede na določila 2. odst. 736. čl. takrat veljavnega ZOR zastavno in ne retencijsko pravico. Glede zastavne pravice skladiščnika pa velja tudi, da obstoji njegova vrnitvena dolžnost šele pod pogojem, ko mu je terjatev plačana.

     
  • <<
  • <
  • 15
  • od 50
  • >
  • >>