321.

VSL sklep I Cpg 249/2005

23.11.2005

civilno procesno pravo

VSL05735

ZDS člen 3, 3/3, 3, 3/3. ZPP člen 18, 18/1, 18, 18/1.

sodna pristojnost

Z ZDS-F je bilo s 3. odstavkom 3. člena ZDS dano pooblastilo davčni

upravi, da odmerja, pobira in izterjuje obvezni zbornični prispevek

oziroma članarino od obveznih članov GZS; medsebojno razmerje se

določi s pogodbo. Bistveno za odločitev, ali zadeva spada v sodno

pristojnost, je bilo torej, ali je bil predlog za izvršbo vložen po

začetku veljavnosti ZDS-F - v tem primeru plačila članarin ni bilo

mogoče zahtevati v sodnem postopku in bi se sodišče zato moralo

izreči za nepristojno.

 

323.

VSL sklep III Cp 2797/2005

23.11.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL48587

ZIZ člen 65, 73, 168, 65, 73, 168.

izvršba na nepremičnine - ugovor tretjega - odlog izvršbe

Dolžnik ni več solastnik nepremičnine, na katero je bila predlagana

izvršba. Ker s tem pogoji za opravo izvršilnih dejanj izvršbe na

nepremičnino niso bili več izpolnjeni oziroma je odpadla podlaga za

vodenje nepremičninske izvršbe, bi moralo izvršilno sodišče ustaviti

izvršbo na nepremičnino.

 

325.

VSL sklep I Kp 670/2005

23.11.2005

kazensko procesno pravo

VSL0022700

ZKP člen 344, 344.

sprememba obtožbe

Po določbi I. odstavka 344. člena ZKP lahko državni tožilec na glavni

obravnavi spremeni obtožbo, če spozna, da izvedeni dokazi kažejo na

to, da se je spremenilo v obtožnici navedeno dejansko stanje. Na to

zakonsko pravico tožilca pravilno opozarja pritožnica v pritožbi.

Pritožbeno sodišče se strinja s pritožnico, da sama sprememba obtožbe

ne more predstavljati zlorabe procesnih pravic. Tožilec, če oceni, da

se je spremenilo dejansko stanje oziroma, če se odloči, da bo

dejanje, ki je opisano v obtožbi s spremembo obtožbe bolj konkretno

in natančno označil, lahko obtožbo tako tudi spremeni. Sodišče prve

stopnje mora v postopku odločiti o spremenjeni obtožnici. Sodišče

prve stopnje sicer tudi napačno tolmači zapis v odločbi Ustavnega

sodišča, da v primeru, ko stranka v postopku zlorabi svoje procesne

pravice, mora sodišče odreči pravno relevantnost dejanjem, ki

presegajo upravičenja stranke in predstavljajo zlorabo pravic, pomeni

odreči pravno relevantnost takšnemu dejanju tako, da sodišče

dejanje, za katerega oceni, da pomeni zlorabo enostavno spregleda.

Sodišče po Zakonu o kazenskem postopku takšne možnosti nima, ampak

mora odločiti o spremenjeni obtožbi, s sodbo, ali pa tudi z drugačnim

aktom, kadar oceni, da je sicer upravičeni tožilec izgubil lastnost

upravičenega tožilca, če je spremenil obtožbo v nasprotju z določbami

344. člena ZKP.

 

327.

VSL sklep I Cp 709/2005

23.11.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STATUSNO PRAVO

VSL50065

ZIP člen 251, 251c, 251, 251c. ZGD člen 394, 394/2, 394, 394/2. ZPP člen 21, 308, 339, 339/2-12, 354, 354/2, 21, 308, 339, 339/2-12, 354, 354/2. ZFPPod člen 27, 27.

pravdni postopek - izvršilni postopek - ustavitev pravdnega postopka - pravno nasledstvo - zavarovanje denarne terjatve - sporazum strank - sodna poravnava - dopustnost tožbe

Tožeča stranka vložila tožbo zoper toženca kot družbenika in pravnega

naslednika izbrisane družbe X d.o.o. Družba je bila iz sodnega

registra izbrisana šele tekom tega pravdnega postopka in ne že ob

vložitvi tožbe. Spor izvira iz kreditne pogodbe, ki sta jo sklenili

tožeča stranka in kasneje izbrisana družba X d.o.o., na podlagi te pa

nato pred sodiščem podpisali zapisnik, v katerem je sodišče ugotovilo

sporazum strank o obstoju te terjatve in času njene dospelosti ter

njuno soglasje, da se z vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini

zavaruje denarna terjatev (251.c člen tedaj veljavnega ZIP). Toženca

kot pravnega naslednika izbrisane družbe zavezuje ta sporazum. Ker

ima moč sodne poravnave (2. odstavek 251.c člena ZIP), predstavlja

izvršilni naslov (1. točka 2. odstavka 17. člena ZIZ), obenem pa

oviro za vodenje novega pravdnega postopka o istem predmetu zoper

družbenika (308. člen ZPP). S tem, ko je sodišče prve stopnje

odločilo o zahtevku, o katerem je bila že sklenjena sodna poravnava,

je torej storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka (12.

točka 2. odstavka 339. člena ZPP). Zaradi navedene kršitve je

pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijano sodbo. Po določilu 2.

odstavka 354. člena ZPP bi moralo obenem tožbo zavreči, vendar pa

ocenjuje, da so okoliščine konkretnega primera narekovale zgolj

razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje. Po

določilu 2. odstavka 394. člena ZGD v zvezi s 5. odstavkom 27. člena

ZFPPod morajo upniki terjatve do družbenikov uveljavljati v enem letu

po objavi izbrisa družbe v sodnem registru. Ker je rok prekluziven in

bi z njegovim iztekom terjatev upnika prenehala, upnik novega

postopka zoper družbenike izbrisane družbe X d.o.o. ne bi mogel

sprožiti. Namen take zakonske ureditve in določitve relativno

kratkega roka, v katerem lahko upniki uveljavljajo terjatve zoper

družbenike, je v tem, da je treba družbenike rešiti negotovosti, ali

bodo upniki svoje terjatve uveljavili ali ne. Upnik, ki je tožbo v

obravnavanem primeru vložil celo pred izbrisom družbe X d.o.o. iz

sodnega registra, je ta namen dosegel in tudi pravočasno začel

uveljavljati svojo terjatev zoper družbenika v pravdnem postopku (ki

se je šele kasneje izkazal za nedopustnega). Zato je v obravnavanem

primeru, ko je tekom tega pravdnega postopka upnik zaradi izbrisa

gospodarske družbe iz sodnega registra pridobil zoper toženca kot

družbenika izbrisane družbe izvršilni naslov (ki je prvotno zavezoval

le družbo) in s tem možnost zahtevati prisilno izvršitev terjatve v

izvršilnem postopku, treba uporabiti določbo 1. odstavka 21. člena

ZPP o ustavitvi pravdnega postopka in nadaljevanju postopka po

pravilih predpisanega nepravdnega oziroma v tem primeru izvršilnega

postopka (pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča SRS, Poročilo o

sodni praksi št. 2/83).

 

329.

VSL sodba I Cp 1376/2004

23.11.2005

STEČAJNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - LASTNINJENJE

VSL51215

ZPPSL člen 36, 104, 36, 104.

lastninsko preoblikovanje podjetij - stečaj denacionalizacijskega zavezanca - izločitvena pravica denacionalizacijskega upravičenca

Z začasno odredbo so se zavarovale pravice denacionalizacijskih

upravičencev še pred dokončanjem postopka za denacionalizacijo in v

okviru te pravice je tudi pravica do izločitve premoženja iz stečajne

mase v primerih, kadar je bila začasna odredba izdana pred uvedbo

stečajnega postopka. Ker zahteva tožeča stranka ugotovitev te

pravice, ne pa izročitev nepremičnine, ni pomembno, da je bila

nepremičnina po 36. členu ZPPSL prenesena na Slovensko razvojno

družbo d.d..

 

331.

VSL sodba I Cp 5118/2005

23.11.2005

obligacijsko pravo

VSL51194

ZOR člen 412, 412/2, 412, 412/2. ZPP člen 358, 358.

deljive obveznosti - solidarnost dolžnikov

Solidarnost obveznosti več dolžnikov se ne domneva, ta mora biti

predpisana ali dogovorjena. Ker solidarnost obveznosti uporabnikov

priključka na S... 28 ni bila niti dogovorjena niti predpisana, se

njihova deljiva obveznost po določbi 2. odst. 412. člena ZOR deli na

enake dele, tako da je vsak od njih odgovoren le za svoj del

obveznosti. Drugačna delitev namreč ni bila dogovorjena.

 

333.

VSL sklep III Cp 2873/2005

23.11.2005

statusno pravo

VSL49793

ZZad člen 40, 47, 40, 47. ZFPPod člen 23, 23/3, 27, 23, 23/3, 27.

odgovornost družbenikov

Za obveznosti zadruge primarno in neomejeno odgovarja sama zadruga.

Odgovornost članov za njene obveznosti pa se lahko, upoštevaje, da je

obveznost planov subsidiarna in omejena, v primeru prenehanja zadruge

uresniči v stečaju, kjer člani odgovarjajo za nekrit primajkljaj

stečajnih upnikov, ki ostane po izterjavi nevplačnih deležev.

Pritožbeni očitki, da terjana obveznost ni prešla na člane izbrisane

zadruge na podlagi 27. člena ZFPPod, so zato utemeljeni.

 

335.

VSK sklep Kp 267/2005

23.11.2005

kazensko procesno pravo

VSK01439

ZKP člen 340, 340/1, 340, 340/1.

priča - vročanje

Glede na to, da je bilo zaprosilo dano tuji državi, je ta vročala vabili po njenih predpisih in ne po določbah našega ZKP, kot zmotno meni pritožnik. Zato je bilo glede na sporočilo Republike Italije, da je bila vročitev v obeh primerih opravljena, šteti, da je tudi priča bila vabljena pravilno.

 

337.

VSL sklep III Cpg 163/2005

23.11.2005

STEČAJNO PRAVO

VSL05734

ZPPSL člen 74, 74.

izvirnik listine

Sodišče prve stopnje tudi samo ni navedlo pravne niti dejanske

podlage za zahtevo notarju, ki listino hrani, da izroči njen izvirnik

stečajnemu senatu. Navedbe razloga v obrazložitvi sklepa, da sodišče

potrebuje izvirnik listine za nadaljnji potek stečajnega postopka,

pritožbeno sodišče ne more preizkusiti, ker v razlogih sklepa ni

navedeno, za katero od odločitev iz pristojnosti stečajnega senata

(74. člen ZPPSL), sodišče potrebuje izvirnik kupoprodajne pogodbe,

niti ni navedena podlaga, na podlagi katere je dolžan notar listino,

ki jo hrani, vročiti stečajnemu senatu.

 

339.

VSL sodba I Kp 414/2005

23.11.2005

kazensko materialno pravo

VSL22703

KZ člen 17, 134, 17, 134, 17, 134.

huda telesna poškodba - naklep - dokaz z izvedencem

Pritožnika navajata, da iz izvedeniškega mnenja sploh ne izhaja, da

je oškodovanec utrpel hudo telesno poškodbo. Izvedenec dr. I. G. je

ugotovil, da je iz zdravstvene dokumentacije razvidno, da je

oškodovanec utrpel prelom nosnih kosti s premikom odlomkov in da je

bil zaradi poškodbe prizadet pomemben organ, da je bila prizadeta

oškodovančeva zunanjost, da je bila prizadeta osnovna funkcija

(dihanje skozi nos) ter da je bila oškodovančeva zmožnost za delo

znatno zmanjšana od dneva poškodbe do 6.2.2002 ter od 22.2.2002 do

27.2.2002. Glede na navedeno ter glede na določbo I. odst. 134. člena

KZ, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je oškodovanec

utrpel hudo telesno poškodbo, čeprav izvedenec tega izrecno ni

zapisal.

Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da je obtoženi

dejanje storil z direktnim naklepom. Pritožnika napačno menita, da bi

moralo sodišče prve stopnje obrazložiti, da je imel obtoženi v

naklepu povzročitev konkretne hude telesne poškodbe. Storilec se mora

zavedati svojega ravnanja in ga hoteti storiti. Obtoženi, ki je bil

že pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje hude telesne poškodbe, se

je nedvomno zavedal, da je njegovo ravnanje prepovedano, prav tako se

je zavedal, da z močnim udarcem s pestjo v sredo obraza oz. v nos

lahko oškodovanca hudo telesno poškoduje in je glede na način udarca

(močan in nepričakovan udarec) ter smer udarca oškodovanca hotel

poškodovati. Ni pa potrebno, da je imel obtoženi v zavesti prav zlom

nosu, temveč zadošča, da je imel v zavesti hudo poškodovanje

oškodovanca.