TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba sodišča prve stopnje se

razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

 

Tožeča stranka vložila tožbo zoper toženca kot družbenika in pravnega

naslednika izbrisane družbe X d.o.o. Družba je bila iz sodnega

registra izbrisana šele tekom tega pravdnega postopka in ne že ob

vložitvi tožbe. Spor izvira iz kreditne pogodbe, ki sta jo sklenili

tožeča stranka in kasneje izbrisana družba X d.o.o., na podlagi te pa

nato pred sodiščem podpisali zapisnik, v katerem je sodišče ugotovilo

sporazum strank o obstoju te terjatve in času njene dospelosti ter

njuno soglasje, da se z vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini

zavaruje denarna terjatev (251.c člen tedaj veljavnega ZIP). Toženca

kot pravnega naslednika izbrisane družbe zavezuje ta sporazum. Ker

ima moč sodne poravnave (2. odstavek 251.c člena ZIP), predstavlja

izvršilni naslov (1. točka 2. odstavka 17. člena ZIZ), obenem pa

oviro za vodenje novega pravdnega postopka o istem predmetu zoper

družbenika (308. člen ZPP). S tem, ko je sodišče prve stopnje

odločilo o zahtevku, o katerem je bila že sklenjena sodna poravnava,

je torej storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka (12.

točka 2. odstavka 339. člena ZPP). Zaradi navedene kršitve je

pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijano sodbo. Po določilu 2.

odstavka 354. člena ZPP bi moralo obenem tožbo zavreči, vendar pa

ocenjuje, da so okoliščine konkretnega primera narekovale zgolj

razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje. Po

določilu 2. odstavka 394. člena ZGD v zvezi s 5. odstavkom 27. člena

ZFPPod morajo upniki terjatve do družbenikov uveljavljati v enem letu

po objavi izbrisa družbe v sodnem registru. Ker je rok prekluziven in

bi z njegovim iztekom terjatev upnika prenehala, upnik novega

postopka zoper družbenike izbrisane družbe X d.o.o. ne bi mogel

sprožiti. Namen take zakonske ureditve in določitve relativno

kratkega roka, v katerem lahko upniki uveljavljajo terjatve zoper

družbenike, je v tem, da je treba družbenike rešiti negotovosti, ali

bodo upniki svoje terjatve uveljavili ali ne. Upnik, ki je tožbo v

obravnavanem primeru vložil celo pred izbrisom družbe X d.o.o. iz

sodnega registra, je ta namen dosegel in tudi pravočasno začel

uveljavljati svojo terjatev zoper družbenika v pravdnem postopku (ki

se je šele kasneje izkazal za nedopustnega). Zato je v obravnavanem

primeru, ko je tekom tega pravdnega postopka upnik zaradi izbrisa

gospodarske družbe iz sodnega registra pridobil zoper toženca kot

družbenika izbrisane družbe izvršilni naslov (ki je prvotno zavezoval

le družbo) in s tem možnost zahtevati prisilno izvršitev terjatve v

izvršilnem postopku, treba uporabiti določbo 1. odstavka 21. člena

ZPP o ustavitvi pravdnega postopka in nadaljevanju postopka po

pravilih predpisanega nepravdnega oziroma v tem primeru izvršilnega

postopka (pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča SRS, Poročilo o

sodni praksi št. 2/83).