Sodišče v vsakem konkretnem primeru posebej na podlagi izpeljanega dokaznega postopka ugotavlja kakšna so bila razmerja med strankama spora. Od konkretnih okoliščin in ugotovljenega dejanskega stanja v vsakem postopku posebej je odvisna uporaba materialnega prava.
izvršilni naslov – sklep o nadaljevanju izvršbe zoper družbenika
Sklep o nadaljevanju izvršbe zoper družbenika ni izvršilni naslov, na podlagi katerega bi lahko bila dovoljena izvršba, izvršilni naslov bi bil le izvršljiv sklep o izvršbi 0001 Ig 2003/00258 z dne 14. 10. 2003 v delu, v katerem je bilo dolžniku naloženo, da v 8 dneh po vročitvi upniku poravna v predlogu navedeno terjatev (kondemnatorni del sklepa o izvršbi)
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070744
OZ člen 937, 937/1, 946, 965. ZOZP člen 20. ZPP člen 27.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti – sklenitev zavarovalne pogodbe – začetek veljavnosti zavarovalne pogodbe – obveznost zavarovalnice, da izplača odškodnino – trditveno in dokazno breme – predložitev listine – edicijska dolžnost
Ker je bilo v konkretnem primeru v zavarovalni pogodbi izrecno dogovorjeno plačilo premije ob sklenitvi pogodbe, premija pa je bila plačana 15. 3. 2010, je obveznost zavarovalnice nastopila šele 16. 3. 2010.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – STEČAJNO PRAVO
VSL0069101
ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/2, 29b/3. ZFPPIPP člen 132, 132/1, 221b, 221b/2, 221b/2-1. ZPP člen 133, 142, 142/3, 142/4, 224, 224/1, 224/4.
pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave na izvršilni postopek – izvršba na podlagi verodostojne listine – faza odločanja o ugovoru – domneva umika ugovora – neplačilo sodne takse – vročitev – fikcija vročitve – poenostavljena prisilna poravnava – kondemnatorni in dovolilni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave zoper insolventnega dolžnika so predpisane za primer, ko je izvršilni postopek v fazi opravljanja izvršbe, ne pa tudi, ko je zadeva (še) v fazi odločanja o ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ki ima naravo plačilnega naloga. V tej fazi izvršilnega postopka začetek postopka prisilne poravnave nima posledic, kot jih tudi nima v pravdnem postopku.
ZFPPIPP člen 271, 275, 277, 308, 308/2, 308/2-1. ZPP člen 318,318/3, 318/4, 358, 358-5.
izpodbijanje pravnih dejanj - tožbeni zahtevek - poziv za odpravo pomanjkljivosti
V obravnavanem primeru, ko tožeča stranka v tožbi, ki je bila sicer vložena pravočasno v okviru postavljenega enomesečnega roka, tožbenega zahtevka na ugotovitev prerekane ločitvene pravice in izpodbojnega zahtevka ni postavila, sodišču tožeče stranke na odpravo te pomanjkljivosti ni bilo treba pozivati, saj tožeča stranka te pomanjkljivosti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka ne bi mogla odpraviti. V tem primeru bi moralo sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek takoj zavrniti.
odškodninska odgovornost države za ravnanje sodnika – protipravno ravnanje
Pri presoji protipravnosti sodnikovega ravnanja je treba izhajati iz same narave njegovega dela. Zato tega pojma ni mogoče enačiti niti z vsemi razlogi, zaradi katerih bi bila sodna odločba lahko spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi. O sodnikovem protipravnem ravnanju govorimo le, če sodnik ni uporabil povsem jasne določbe zakona ali če je predpis namerno razlagal v nasprotju z ustaljeno sodno prakso. Za takšno ravnanje sodnice, ki je zavrnila zastopanje po prvem tožniku zato, ker je ugotovila, da je zastopal stranke pred sodiščem odplačno kot pridobitno dejavnost, kljub temu da ni odvetnik, kar je v nasprotju z določbo 2. odstavka 2. člena ZOdv ter opozorila stranke na možnost nastanka škodljivih posledic zaradi nepravilnega zastopanja, pa v tej zadevi ni šlo.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083319
SZ-1 člen 72, 72/1. ZPP člen 76, 76/1, 76/2, 76/3, 80, 339, 339/2, 339/2-11, 339/2-14. SPZ člen 119, 119/2. ZZZDR člen 56, 56/2. OZ člen 395, 395/1.
sposobnost biti stranka v postopku – skupnost etažnih lastnikov – obvezen rezervni sklad – vplačevanje v rezervni sklad – nerazdelna odgovornost zakoncev za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pravdna stranka je lahko le fizična ali pravna oseba. Sposobnost biti stranka ima lahko tudi stranka, ki ni pravna oseba, če tako določa posebni predpis. Za etažne lastnike bi to lahko določil bodisi SPZ ali SZ-1. Vendar zakona nastopanja etažnih lastnikov pred sodišči ne urejata. To pomeni, da etažni lastniki določene večstanovanjske stavbe sami po sebi nimajo sposobnosti biti stranka v postopku. Katere posamezne fizične ali pravne osebe so etažni lastniki, ki vlagajo tožbo, pa v tožbi ni konkretizirano. Tako se izkaže, da se je postopka udeleževala skupnost, ki ne more biti pravdna stranka.
ZD člen 132, 224. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11, 394, 394/4, 396, 396/3. ZZZDR člen 111, 191.
izločitev iz zapuščine – uveljavljanje dedne pravice v pravdi – odstop dednega deleža mladoletnega dediča – skrbnik – odobritev centra za socialno delo (CSD) – neveljavnost dedne izjave
Tožnika, ki je bil tedaj še mladoleten, njegovi interesi pa so bili v koliziji z interesi tožnikove matere kot sodedinje, je v zapuščinskem postopku zastopal skrbnik kot zakoniti zastopnik, ki pa za sporno dedno izjavo ni imel potrebnega dovoljenja oziroma odobritve pristojnega centra za socialno delo. Tožnik torej v zapuščinskem postopku v zvezi s sporno dedno izjavo ni bil pravilno zastopan. Zapuščinsko sodišče, ki je kljub temu upoštevalo skrbnikovo izjavo, je s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 11. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom ZD, ki je hkrati po 4. odstavku 394. člena ZPP tudi obnovitveni razlog, za njegovo uveljavljanje pa po 3. odstavku 396. člena ZPP ni časovne omejitve. To pomeni, da je bila sporna skrbnikova izjava absolutno neveljavna. Ker pa je sklep o dedovanju po očetu pravdnih strank pravnomočen, lahko tožnik v skladu z 224. členom ZD uveljavlja svojo pravico v (tej) pravdi.
Če so tožene stranke oziroma njihovi pravni predniki ob sklepanju predpogodbe bili v opravičljivi zmoti glede bistvene lastnosti predmeta bodoče glavne pogodbe (statusa zemljišča, kar bistveno vpliva na njegovo ceno), lahko svoje upravičenje uveljavijo tako, da odklonijo sklenitev glavne pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0083361
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
pomanjkljivi razlogi - pravica do pritožbe - opredelitev do izvedenskega mnenja - cenilec gradbene stroke - višina odškodnine - metoda ocenjevanja - razlogi o odločilnih dejstvih
Prvostopenjsko sodišče je v obrazložitvi izpodbijane sodbe pavšalno navedlo, da je izvedenec pojasnil izračun posameznih postavk. Zakaj je sodišče tožniku priznalo obe postavki, ki izhajata iz izvedeniškega mnenja, sodišče ni obrazložilo, niti ni jasno, zakaj je sodišče tako ravnalo.
pogodbena odškodninska odgovornost – kršitev pogodbe – dejansko stanje – pravica do izjave
Sodišče je argumentiralo razloge, zakaj je verjame tožencu, tožena stranka pa se ne strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje glede sklepanja o tem, da tožena stranka ni dokazala, da je bil dogovor med strankama, da obdrži znesek.
obstoj pravde – ugovor litispendence – identiteta zahtevka
Pravilno sodišče prve stopnje ni sledilo ugovoru litispendence, saj v predmetnem postopku tožeča stranka uveljavlja plačilo neplačanega dela posameznih računov za obratovalne stroške, medtem ko v zadevi P 60/2012 občina kot tožeča stranka vtožuje plačilo neplačanih najemnin na podlagi istih računov. V konkretnem primeru torej ne gre samo za različni terjatvi, čeprav obračunani na istih računih, temveč v postopkih niti ne nastopata isti stranki.
Pogodba o delu je bila veljavno sklenjena že na podlagi ustnega soglasja volj strank, zato ni potrebe, da o tem obstaja kakšna pisna dokumentacija (naročilnica ipd.).
pripadajoče zemljišče – postopek določitve pripadajočega zemljišča – funkcionalno zemljišče – pravica uporabe – pripadajoče zemljišče k enostanovanjski stavbi
Možna je določitev pripadajočega zemljišča k enostanovanjski stavbi.
Tako iz akta nasprotne udeleženke o določitvi zemljišča, ki je neposredno namenjen za redno rabo obravnavanih stavb, ki je bilo tudi izhodiščna podlaga za določitev pripadajočega zemljišča v okviru denacionalizacijskega postopka, kot tudi iz denacionalizacijske odločbe izhaja, da predstavlja funkcionalno zemljišče k objektom parc. št. 1689/365 oziroma k obravnavanim objektom nepremičnina parc. št. 1689/876. Prav zato to zemljišče ni pripadlo denacionalizacijskim upravičencem. Sodišče prve stopnje je izrecno navedlo, da navedena upravna akta sicer ne predstavljata odločbe o določitvi funkcionalnega zemljišča oziroma gradbene parcele, vendar pa izkazujeta, da je nasprotna udeleženka sama štela zemljišče parc. št. 1689/876 za funkcionalno zemljišče k stavbam predlagateljic. Ugotovilo je tudi, da predlagateljici že od nakupa parcele uporabljata navedeno zemljišče oziroma ga imata v posesti in da se v vsem tem času raba ni spreminjala.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv razlog – zamuda roka za ugovor – ugovor zoper sklep o izvršbi – povračilo stroškov prič – nedovoljene pritožbene novote – vročilnica
Dolžnik zatrjevanega napačnega zapisa datuma prejema sklepa o izvršbi, ki naj bi predstavljal razlog njegove zamude, ni izkazal, v pritožbi pa kot nov razlog za zamudo roka za ugovor uveljavlja odsotnost izrecnega opozorila o dejanskem datumu vročitve s strani računovodskega servisa. Višje sodišče takih navedb ni moglo upoštevati, saj so podane prepozno in predstavljajo nedopustne pritožbene novote.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0083363
OZ člen 131.
de facto razlastitev – kategorizacija zemljišča kot javne ceste – protipravno ravnanje – odškodninska odgovornost – višina odškodnine
Sodišče je pri ugotovitvi višine tožbenega zahtevka izhajalo iz pravilnega, v sodni praksi že sprejeta izhodišča, da toženkino opustitveno ravnanje v zvezi z izvedbo razlastitvenega postopka predstavlja civilni delikt, ki utemeljuje njeno odgovornost po splošnih določilih o odškodninski odgovornosti, urejenih v ZOR oziroma kasneje OZ. Tožeča stranka je zato upravičena do odškodnine v vrednosti primerljivega zemljišča po stanju ob dejanski razlastitvi, torej gradbene parcele, namenjene gradnji poti oziroma ceste, kar je bilo tudi izhodišče za vrednotenje postavljenih izvedencev.
Otroški dodatek ni več denarna pomoč otroka, ampak je ta prejemek namenjen zadovoljevanju potreb družine, v kateri otrok živi, zaradi česar se pri določitvi preživninske obveznosti staršev ne upošteva.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 235, 235/1, 240, 240/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin
Tožnica (ki je pri toženi stranki opravljala delo vodje poslovne enote) je kot verodostojne podpisovala evidence opravljenega dela podizvajalcev, čeprav je vedela, da vsebujejo neresnične podatke, kasneje pa je od podizvajalcev prevzemala gotovino in jo izročala delavcem tožene stranke.
Tožnica v poslovno listino (evidenco opravljenih ur podizvajalcev, ki jo je bila dolžna voditi v okviru svojih del in nalog) vnesla lažne podatke in jo s svojim podpisom potrdila kot verodostojno. S svojim ravnanjem je izpolnila vse znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po prvem odstavku 235. člena KZ-1. Zato je obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – rok za plačilo sodne takse – zamuda roka za plačilo sodne takse – zamuda materialnopravnega roka
Izpodbijani sklep temelji na pravilnem stališču, da predlog za vrnitev v prejšnje stanje lahko utemeljuje samo zamuda procesnega roka, ne pa tudi zamuda materialnopravnega roka, rok za plačilo sodne takse za pritožbo pa je materialnopravni rok.
odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - potek prometne nesreče - okoliščine prometne nezgode - substancirana trditvena podlaga - dokazni predlog - informativni dokaz - vzročna zveza - dokazni standard - odmera odškodnine - minimalni trk - nihajne poškodbe - dokaz z izvedencem - nateg vratnih mišic - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti - strah
Ob izostanku konkretnejših navedb o tem, v katerem delu se toženka ne strinja z opisom tožnikov glede okoliščin prometne nesreče in zakaj, ter hkrati povsem pavšalni utemeljitvi razlogov za zaslišanje priče, gre po svojem bistvu za informativen dokaz, ki ga sodišče ne sme upoštevati. Dokazi služijo dokazovanju trditev, na katera stranke opirajo svoje zahtevke ali ugovore, ne more pa njihova izvedba nadomeščati pomanjkljive trditvene podlage oziroma (razen, kadar so za to podani upravičeni razlogi, o obstoju katerih pa v konkretnem primeru ni moč govoriti) šele predstavljati „vira“ za njihovo oblikovanje.
Dokazni standard obstoja vzročne zveze je standard pretežne verjetnosti.