ZPP člen 39, 39/1, 44, 163, 163/2, 163/3. ZOdvT člen 24, 24/1.
ustavitev postopka - umik tožbe - pravdni stroški - vrednost spornega predmeta - plačilo razlike plače
Vrednost spornega predmeta v sporih premoženjske narave se določa glede na tožbeni zahtevek (to je glede na vrednost glavnega zahtevka), kar izhaja tudi iz 1. odstavka 39. člena ZPP, ne pa glede na morebitno drugačno opredelitev te vrednosti s strani tožeče stranke.
Pravno podlago za določitev vrednosti spornega predmeta (tožeča stranka je v tožbi vtoževala mesečne razlike v plači za določeno obdobje) predstavlja določba 1. odstavka 24. člena ZOdvT, po kateri se vrednost spornega predmeta določi po znesku zahtevanih dajatev, pri čemer vrednost predmeta ne sme presegati triletnega zneska dajatev.
ZFPPIPP člen 132, 132, 132/2, 132/2–4, 132/3, 132/3–2. ZPP člen 105a.
procesne posledice začetka postopka insolventnosti – postopek izvršbe ali zavarovanja – prekinitev izvršbe ali zavarovanja – procesna dejanja – izdaja in vročitev plačilnega naloga – domneva umika
ZFPPIPP v 132. členu ureja procesne posledice začetka postopka insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja. Pri tem je samo v 2. točki tretjega odstavka 132. člena urejen primer, ko v posledici začetka stečajnega postopka pride do prekinitve izvršbe ali zavarovanja. Ker je v obravnavanem primeru šlo za dejanski položaj, ki ga ureja 4. točka drugega odstavka 132. člena ZFPPIPP, je neutemeljeno pritožbeno sklicevanje, da je postopek prekinjen.
ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 155/2. ZOdvT člen 25, 25/1, 25/2, 36.
pravdni stroški - načelo uspeha - vrednost spora
Tožnici je bila v tem sporu priznana brezplačna pravna pomoč. Zato bi moralo sodišče prve stopnje pri odmeri in priznanju stroškov postopka upoštevati 36. člena ZOdvT, ki določa nagrado v primeru, če se nagrada postavljenemu ali dodeljenemu odvetniku izplača iz državnega proračuna.
invalidnost III. kategorije - sprememba v stanju invalidnosti - invalidnost I. kategorije
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da je tožnikovim doslej ugotovljenim omejitvam pri delu potrebno dodati še omejitev nočnega dela. Takšna dodatna omejitev pri delu predstavlja spremembo v okviru invalidnosti v smislu 71. člena ZPIZ-1 in podlago za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja. Pritožba zato pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje nepravilno dodalo novo omejitev k izpodbijani odločbi toženca, ne da bi odločilo o novi invalidnosti oziroma o spremembi v stanju invalidnosti in o novih pravicah iz invalidskega zavarovanja v zvezi z izpodbijanima odločbama toženca, ki sta predmet tega postopka.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožnikov zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine. Pri tožniku namreč izvedenski organi niso ugotovili popolne nezmožnosti za delo v smislu 1. alineje 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1.
vdovska pokojnina - zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - zamuda roka - sodno varstvo - materialni prekluzivni rok
Pravočasnost tožbe je procesna predpostavka za vsebinsko sojenje v zadevi. Če ta ni izpolnjena, je potrebno tožbo zavreči, saj meritorno sojenje ni dopustno. Glede na 1. odstavek 171. člena ZPIZ-2 lahko namreč zavarovanec sodno varstvo pravic uveljavlja v roku 30 dni od vročitve odločbe, izdane na drugi stopnji. Gre za materialni prekluzivni rok, s potekom katerega ugasne pravica do sodnega varstva. Tožnica je vložila tožbo po izteku 30-dnevnega prekluzivnega roka, zato jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo kot prepozno (čl. 274/1).
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013402
ZDR člen 43, 184. ZVZD člen 5. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna stvar
Tožnik je bil zaposlen pri prvo toženi stranki na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto voznik tovornega vozila. Med njegove delovne naloge je spadalo tudi pobiranje in vzorčenje mleka za potrebe prevoza. Tožnik je v postopku trdil, da je do poškodbe prišlo med vzorčenjem mleka, ko mu je pokrov hladilnega zabojnika padel na desno roko in ga poškodoval. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da ni podana krivdna odškodninska odgovornost prvo tožene stranke, je preuranjena. Tožnik je opravil preizkus znanja iz varnosti pri delu in varstva pred požarom in imel opravljen tečaj o vzorčenju mleka. Potrebno pa je ugotoviti, ali je tožnik opravil zdravniški preizkus in ali je prvo tožena stranka na sporni hladilni zabojnik oz. v njegovi okolici obesila navodila za ravnanje z njim oziroma ali je bil tožnik o pravilnem ravnanju z njim sploh poučen.
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju, ali ima sporni hladilni zabojnik lastnosti nevarne stvari, nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Ni ugotavljalo, na kakšen način naj bi potekalo vzorčenje in pobiranje mleka v primeru spornega hladilnega zabojnika in kako je ob škodnem dogodku ravnal tožnik. V zvezi s tem je odločilnega pomena ugotovitev, ali je sporni zabojnik imel ustrezen nastavek oz. odprtino za pobiranje mleka in ali je to vplivalo na način pobiranja mleka.
V skladu s prvim odstavkom 190. člena OZ je dolžan tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, vrniti prejeto, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Obveznost vrnitve oziroma nadomestitve vrednosti nastane tudi, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla. Toženec je blago za nadaljnjo prodajo prejel na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Ta pravna podlaga je kasneje prenehala, zato je bil toženec dolžan tožeči stranki vrniti vso neprodano blago. Glede na to, da vrnitev ni bila možna, saj blaga pri tožencu ni bilo, je bila tožeča stranka upravičena zahtevati, da ji toženec nadomesti vrednost dosežene koristi.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 232/1.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - izvedenec - ustno zaslišanje - načelo neposrednosti
Tožnik je bil od spornega dne dalje sposoben za delo, ki ga je opravljal, zato njegov tožbeni zahtevek, da ni bil zmožen za delo, ni utemeljen.
Tožnik dopolnilnega izvedenskega mnenja izvedenca ni grajal, nanj ni imel pripomb in ni zahteval dodatnih pojasnil o posameznih okoliščinah, ki so pravno pomembne za rešitev spora. Sodišče prve stopnje ni imelo nobenega dvoma o popolnosti in pravilnosti izvedeniškega mnenja, zato z opustitvijo zaslišanja izvedenca na glavni obravnavi ni prišlo do očitane kršitve načela neposrednosti.
Tožeča stranka je sporočila sodišču, da vztraja pri tožbenem zahtevku in predlagala, da sodišče odloči brez glavne obravnave le še o stroških postopka. Tožnica ni izrecno umaknila tožbe, zato ni izkazan dejanski stan za povrnitev stroškov postopka po 158. členu ZPP. Za odločanje o vprašanju, ali je ena stranka drugi dolžna povrniti stroške postopka, je odločilnega pomena uspeh v sporu.
ZIZ člen 15, 38, 38/5, 38/6. ZPP člen 156, 156/1, 163, 163/1.
stroški – stroški začasnega zastopnika – zahteva za povrnitev stroškov – neutemeljeno povzročeni stroški – uspeh v postopku – pritožbeni stroški – naključje, ki se je primerilo stranki
Sodišče v izvršilnem postopku lahko o povrnitvi stroškov odloči le na zahtevo stranke.
Okoliščina, da je sodišče dolžniku naložilo v plačilo stroške njegovega začasnega zastopnika, ne da bi upnik to sploh zahteval, pomeni naključje, ki se je primerilo dolžniku.
Edini namen sklepa o preizkusu terjatev v postopku prisilne poravnave (69. člen ZFPPIPP) je v odločitvi o morebitnih ugovorih proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev ter o tem, katere terjatve so dokončno priznane ali prerekane oziroma katere prerekane terjatve so verjetno izkazane. Od tega preizkusa je odvisen obseg priznanih upravičenj upnikov, ki so prijavili terjatve v postopku prisilne poravnave. Nujna predpostavka, da bi se sodišče izrekalo o priznanju posamezne terjatve pa je, da je upnik v zakonskem roku iz 1. odstavka 59. člena ZFPPIPP svojo terjatev v postopku prisilne poravnave tudi prijavil. Ob tem, ko pritožnica sama zatrjuje, da ni prijavila v postopku prisilne poravnave nad dolžnikom svoje z zastavno pravico zavarovane terjatve, je že iz tega razloga neutemeljen pritožbeni očitek prvostopenjskemu sodišču, da se ob preizkusu prijavljenih terjatev ni opredelilo do te terjatve pritožnice.
Pri tožnici je od spornega dne dalje zaradi posledic poškodbe izven dela prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja, vendar v okviru že ugotovljene II. kategorije invalidnosti, ker je pri njej še nadalje podana preostala delovna zmožnost za delo v polovičnem delovnem času s potrebnimi dodatnimi omejitvami, indiciranimi iz zdravstvenih razlogov. Zato je tožnici od spornega dne dalje v skladu s 163. členom ZPIZ-1 zakonito priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu z dodatnimi omejitvami.
Tožeča stranka je zaradi cesije vtoževane terjatve prilagodila tožbeni zahtevek med pravdo spremenjenemu materialnopravnemu razmerju tako, da je zahtevala izpolnitev vtoževane toženčeve obveznosti ne več v svojo korist, pač pa v korist novega pridobitelja terjatve. V tem delu gre za objektivno spremembo tožbe, ki se opira na okoliščino (odstop terjatve med pravdo), ki je nastala po vložitvi tožbe, zaradi česar soglasje toženca za spremembo tožbe ni potrebno.
ZPIZ/92 člen 72. ZPIZ-1 člen 72, 72/1, 72/1-2, 72/1-3, 72/3, 427, 427/4.
družinska pokojnina - ponovno uveljavljanje pravice
Vdova, ki ji je pravica do družinske pokojnine, pridobljene po 2. ali 3. alinei 72. člena ZPIZ-92, prenehala po dopolnitvi 45 let starosti, vendar pred dopolnjenim 50. letom starosti, lahko, ne glede na določbo 110. člena ZPIZ-1, pridobi pravico do družinske pokojnine, ko dopolni 50 let starosti (ZPIZ-1 člen 427/4).
Tožnici je prenehala pravica do družinske pokojnine 30. 9. 2005, ko je drugi sin prenehal s šolanjem. Tedaj pa je bila že stara več kot 45 let, kar pomeni, da je nastopila t.i. čakanje na pravico. V času, ko je vložila zahtevo pri toženi stranki, pa je dopolnila več kot 50 let, zato ji je sodišče prve stopnje utemeljeno priznalo pravico do družinske pokojnine.
ZDR-1 člen 79, 79/1, 79/2. člen OZ člen 82, 82/1, 83.
poslovodna oseba - direktor - odstop - prenehanje delovnega razmerja - individualna pogodba o zaposlitvi
Tožnik je nadzornemu svetu tožene stranke podal pisno izjavo, da odstopa z mesta direktorja tožene stranke. Nadzorni svet je soglašal z odstopom tožnika. Tožniku je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo z dnem podaje pisne izjave, brez spoštovanja trimesečnega odpovednega roka, ki je določen v individualni pogodbi. Prenehanje delovnega razmerja tožnika na podlagi sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi v smislu 79. člena ZDR-1 bi bila mogoča in zakonita rešitev, do katere pa ni prišlo iz razlogov na strani tožene stranke, saj je tožniku zaključila delovno razmerje brez upoštevanja trimesečnega odpovednega roka, ki je bil določen v pogodbi. Tožena stranka ni izkazala, da bi s tožnikom sklenila dogovor o krajšem odpovednem roku. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku in tožniku priznalo trimesečni odpovedni rok in za to obdobje reintegracijo in reparacijo.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013146
ZDR člen 6, 6/1, 6/2, 6/3, 6/6, 6/7, 6.a, 6.a/4, 45, 45/2, 45/3, 88, 88/1, 88/1-1, 90, 90/1. OZ člen 45, 45/1, 49, 86, 86/1, 131.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - odpravnina - individualna pogodba o zaposlitvi - ničnost - ustrezna zaposlitev - odškodninska odgovornost delodajalca - diskriminacija
Tožena stranka se je odločila za reorganizacijo zaradi slabega poslovanja tožene stranke in ne zaradi tega, ker se je nova direktorica želela znebiti tožnice. Tožena stranka je tako dokazala razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma utemeljenost poslovnega razloga.
Omejena sodna presoja odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru podpisa nove pogodbe o zaposlitvi je določena z zakonsko določbo tretjega odstavka 90. člena ZDR. Gre namreč za spor, ki datira v čas veljavnosti ZDR in se torej ni mogoče sklicevati na določbe ZDR-1, ki drugače določajo obseg sodnega varstva.
Ravnanja tožene stranke in njenih zaposlenih ne ustrezajo zakonski definiciji mobinga. Tožnica je morala napisati dopis poslovnemu partnerju, čeprav ni točno vedela, kaj naj napiše, ker ji ni bila predočena vsebina sestanka, kar pa še ne predstavlja trpinčenja na delovnem mestu. Zato je bil odškodninski zahtevek iz tega naslova utemeljeno zavrnjen.
ZZVZZ člen 58, 60. Pravilnik o odpisu, obročnem plačilu in odlogu plačila dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje člen 7, 7/2, 7/3.
plačilo prispevkov - odpis prispevkov zaradi neizterljivosti
Dolg se na podlagi 3. odstavka 7. člena Pravilnika odpiše zaradi socialne ogroženosti tožnika, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: socialna ogroženost zavezanca je ugotovljena z odločbo pristojnega centra za socialno delo o dodelitvi denarne socialne pomoči, ki mora biti veljavna v času vložitve vloge; mesečni bruto dohodek na družinskega člana ne presega 50 % minimalne plače po zakonu, ki ureja minimalno plačo; plačilo oziroma izpolnitev obveznosti ni zavarovana v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek; in organ, ki je pristojen za pobiranje prispevkov je že uvedel postopek prisilne izterjave dolga, v katerem je neuspešno opravil vsaj dve dejanji izvršbe. Tožnica ne izpolnjuje pogojev za odpis dolga zaradi socialne ogroženosti (v času oddaje vloge za odpis dolga ni bila prejemnica denarne socialne pomoči).
Toženec ne vodi evidence o tožničinem dolgu iz naslova prispevkov za zdravstveno zavarovanje (vodi jo davčni organ), zato niso izpolnjeni pogoji za odpis prispevkov zaradi neizterljivosti s strani toženca.
leasing pogodba – izročitev stvari – neplačilo obrokov – ugovor vzajemne izpolnitve – ugovor neizpolnjene pogodbe – odstop od pogodbe – dolžnikova zamuda – splošni pogoji
Ugovor vzajemne izpolnitve preprečuje nastanek dolžniške zamude. Ker je leasingojemalec pravilno uveljavljal ugovor sočasne izpolnitve, leasingodajalec ni imel pravice do odstopa od pogodbe.
ZDSS-1 člen 19, 72, 72/1. ZPP člen 112, 112/1, 274, 274/1.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo
Tožnik je vložil tožbo po izteku 30-dnevnega roka od vročitve dokončne odločbe tožene stranke (čl. 72/1 ZDSS-1). Zato je sodišče prve stopnje njegovo tožbo pravilno zavrglo (čl. 274/1).