zavarovanje civilne odgovornosti - nepremoženjska škoda - opustitev potrebnega varstva in nadzorstva nad konjem - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - odmera denarne odškodnine - stroški postopka
Toženka krivdno odgovarja za tožnikovo škodo, ker je iz malomarnosti dopustila, da je konj s svojim nenadnim, vendar predvsem v poletnih mesecih pričakovanim gibom dosegel tožnika in ga posledično poškodoval.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0083314
OZ člen 6, 117, 117/3, 494, 599, 599/3. ZKZ člen 26, 26/4, 38. SPZ člen 8.
zakupna pogodba – zakup nepremičnin – kmetijska zemljišča – stavbe – predmet zakupa – odstop od pogodbe – pravica do povrnitve škode – pogodbena odškodninska odgovornost – pravne napake stvari dane v zakup – nelegalna ali neskladna gradnja – protipravnost ravnanja – skrbnost dobrega strokovnjaka – pasivna legitimacija
Zapis glede predmeta zakupa in lastninske pravice zakupnika v zakupni pogodbi, da objekti, trajni nasadi in naprave na zemljiščih niso last Republike Slovenije, temveč zakupnika, nasprotuje prisilnemu predpisu 4. odstavka 26. člena ZKZ in 8. člena SPZ.
pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti – pogodbene stranke – aktivna legitimacija – spremenjene okoliščine – razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin
Spremenjene okoliščine stranko, ki se nanje sklicuje, opravičujejo le do razveze, ne pa do spremembe pogodbe – možnost, da ponudi ali privoli, da se ustrezni pogodbeni pogoji spremenijo, pa je dana samo nasprotni stranki, če želi takšno pogodbo vzdržati v veljavi. Tožeča stranka s tožbo spremembe že sklenjene pogodbe ne more izsiliti.
arbitražna klavzula – sodna jurisdikcija – veljavnost arbitražne klavzule v primeru razveljavitve pogodbe
Predpostavke arbitražne klavzule (razsodiščne pogodbe) se ravnajo po procesnem pravu, po materialnem pa toliko, kolikor se nanj sklicuje procesno pravo. V primeru razveze pogodbe te določbe ne delijo usode same pogodbe.
stvarna pristojnost – odškodnina za premoženjsko škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – pravica do sodnega varstva
Ker ZVPSBNO kot specialni predpis ne določa posebnih pravil o stvarni pristojnosti za zahtevke za povrnitev premoženjske škode zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, se stvarna pristojnost določi glede na splošna pravila ZPP o stvarni pristojnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083345
OZ člen 33, 33/5, 65, 65/1, 104, 104/2.
predpogodba – razdor predpogodbe – pogodba o ari – vrnitev are – sprememba tožbe
Zahteva za sklenitev glavne pogodbe lahko temelji le na veljavni predpogodbi. V obravnavanem primeru je bila predpogodba razdrta po samem zakonu, zato je tožnikov očitek tožencu, da ga ni pozval k sklenitvi glavne pogodbe, v očitnem nasprotju z načelom avtonomije volje pogodbenih strank. Tožnik torej do vrnitve are ni upravičen.
pridobitev lastninske pravice na podlagi pravil o gradnji na tujem svetu - gradnja na tujem svetu - pošten graditelj - nepošten lastnik zemljišča - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Pri presoji poštenosti pravnega prednika tožnic, vknjižbi lastninske pravice v zemljiško knjigo ni mogoče pripisati absolutnega pomena. Prodajalca sta nanj prenesla posest nepremičnin. Z izgubo posesti sta izgubila možnost dejanskega razpolaganja z nepremičnino. Če bi od njega prodajalca zahtevala vrnitev nepremičnine, bi se jima lahko uprl z ugovorom prodane in izročene stvari. Domneva poštenosti pravnega prednika tožnic s samim dejstvom zemljiškoknjižnega stanja zato ne more biti ovržena. Poleg tega je treba v času gradnje veljavna pravila ODZ pri presoji pravno relevantnih okoliščin in njihovih posledic presojati v kontekstu družbenih razmer, v katerih so nastale. V času sklenitve sporne prodajne pogodbe (upoštevaje družbene razmere) zemljiška knjiga ni bila ustanova materialnega nepremičninskega prava, načelo zaupanja v zemljiško knjigo pa ni imelo pomena, kot ga ima od leta 1995.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - nevarna stvar - subjektivna odgovornost - viličar
Mirujoč viličar ni nevarna stvar, saj sam po sebi ne ogroža nikogar. Za objektivno odgovornost gre le takrat, ko je stvar ali dejavnost sama po sebi tako nevarna, da je kljub veliki skrbnosti ni mogoče vedno imeti pod nadzorom in ni mogoče pravočasno odvrniti nesreče. Stvar, ki sama po sebi ni nevarna, ne more te lastnosti dobiti z nepravilnim posegom vanjo.
ZIZ člen 53, 53/2, 55. ZPP člen 335, 337, 337/1, 343, 343/3.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ugovor zoper sklep o izvršbi – obrazloženost ugovora – pritožbene novote – obvezne sestavine pritožbe - pravno relevantno dejstvo
Dolžnikova vloga je sicer naslovljena kot ugovor, vendar pa glede na datum vložitve in vsebino predstavlja pritožbo zoper sklep o ugovoru. Pritožba vsebuje opravilno številko zadeve ter podpis pritožnika, priložen pa ji je tudi sklep o ugovoru, ki ga izpodbija, zato ni nepopolna.
Dolžnikove navedbe o neujemajočem se knjigovodskem stanju so prepavšalne in premalo konkretizirane, da bi jih bilo sploh mogoče preizkusiti, saj dolžnik ni podal nobenih pojasnil, v čem (v kolikšnem delu oziroma višini) in zakaj (morebitno plačilo ipd.) se stanje ne ujema, zato ne predstavljajo pravno relevantnih dejstev.
začasna odredba – prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine – zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v zemljiški knjigi – zemljiškoknjižni lastnik – stanje zemljiške knjige ob vpisu
Tožena stranka ni zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine, zaradi česar se zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve v zemljiško knjigo ne bi mogla vpisati, tudi če bi sodišče izdalo začasno odredbo.
obročno plačilo sodne takse – likvidno stanje stranke
Za sposobnost plačila takse v enkratnem znesku niso pomembni le prilivi, temveč tudi odlivi, na podlagi obojega skupaj pa je šele mogoče ugotoviti likvidnostno stanje stranke. Ker je sodišče prve stopnje temu nasprotno upoštevalo le prilive, pa ni ugotovilo odločilnega dejstva, torej likvidnostnega stanja stranke.
Vsaka sprememba okoliščin še ne narekuje ustavitve postopka zavarovanja. Mora biti takšna, da zaradi nje zavarovanje ni več potrebno. Delni umik tožbe (za plačilo denarnega zneska) bi sicer lahko pomenil upravičen razlog za (delno) ustavitev postopka zavarovanja, a le, če bi predlagatelj ustavitve navedel, da že delno zavarovanje zadostuje za preostali, še sporni del terjatve.
Domnevne gmotne in socialne stiske toženke in njene družine pri odločanju ni mogoče upoštevati. Toženka bi morala najkasneje v 30 dneh po nastanku okoliščin, ki naj bi ji onemogočale plačilo dolgovane najemnine in drugih stroškov, v skladu s 1. odstavkom 104. člena SZ-1 sprožiti postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine in postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja ter v istem roku o tem obvestiti tožnico kot lastnico stanovanja. Toženka sama priznava, da niti subvencioniranja najemnine ni predlagala. Zmotno pa je njeno pritožbeno prepričanje, da bi o tej pravici morala biti posebej poučena. Tega tožnici ne nalaga noben predpis. Toženka se po navedenem zgolj s sklicevanjem na ustavna načela o pravni in socialni državi ne more uspešno upirati tožbenemu zahtevku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081345
OZ 468, 468/3, 639, 639/5. ZPP 7, 212.
gradbena pogodba – stvarna napaka – refleksna škoda – pobotni ugovor – prevzem objekta – triditveno in dokazno breme
Očitki v zvezi s pravočasnostjo reklamacije napake, ki je povzročila nastanek škode toženki na drugih dobrinah, niso relevantni, saj toženka s pobotnim ugovorom ne uveljavlja jamčevalnega zahtevka za odpravo napake, ki terja pravočasno notifikacijo napake, temveč odškodninski zahtevek zaradi škode, ki ji je zaradi stvarne napake nastala (napačno zavrtan vijak).
Če so sklepi, sprejeti na 28. seji skupščine z dne 29. 3. 2008 (s katerimi je bil A. A. razrešen), veljavni, potem A. A. ni bil upravičen sklicati 11. seje skupščine in so lahko sklepi, sprejeti na tej skupščini, že iz tega razloga nični. Veljavnost sklepov 28. seje skupščine je torej tisto predhodno vprašanje, od katerega je odvisno, ali je obstajalo upravičenje A. A. za sklic 11. seje skupščine.
Četudi je bil ta sklep kasneje z izrednimi pravnimi sredstvi razveljavljen, je treba pri presoji, ali je imel A. A. upravičenje za sklic skupščine, upoštevati učinek pravnomočnosti sodnih odločb in spoštovati načelo pravne varnosti. Iz povedanega izhaja, da okoliščina, da je bil sklep o sodnem imenovanju direktorja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi razveljavljen, samo po sebi še ne pomeni, da so vsa pravna dejanja (vsi sklici skupščin) direktorja, opravljena v času od sodnega imenovanja do razveljavitve sklepa o sodnem imenovanju, neveljavna. Presojati je treba vsak primer posebej, o čemer bo odločalo sodišče v več postopkih, ki tečejo med strankama v zvezi z veljavnostjo skupščinskih sklepov.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0069096
ZIZ člen 17, 17-2, 20a, 20a/1, 20a/3, 20a/5, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2, 58, 58/4. OZ člen 1025.
notarski zapis – izvršljivost notarskega zapisa – zapadlost terjatve – poroštvo – solidarni porok in plačnik – odstop od kreditne pogodbe – vročitev izjave o odstopu
Če zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, se zapadlost dokazuje z upnikovo pisno izjavo dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave dolžniku. Za dokaz zapadlosti obveznosti glavnega dolžnika, za katere izpolnitev se je zavezal tudi porok, zadošča le priporočeno vročena pisna izjava o odstopu od pogodbe glavnemu dolžniku.
Podizvajalec, ki ga Obligacijski zakonik imenuje sodelavec, je le tista oseba, ki z izvajalcem sklene pogodbo, katere predmet je posel ali del posla, ki se ga je izvajalec zavezal opraviti v razmerju do naročnika. Podelitev statusa podizvajalca glavnega izvajalca je tako treba razlagati v okviru pravne narave konkretnega pogodbenega razmerja med podjemnikom (glavnim izvajalcem) in naročnikom ter razmerja med glavnim izvajalcem in tožnikoma. Neposredna obveznost naročnika v razmerju do podizvajalca ima namreč podlago v njegovi obveznosti do podjemnika, zato naročnik s plačilom podizvajalcu neposredno izpolni svojo obveznost do izvajalca (in hkrati izvajalčevo obveznost do podizvajalca). V zagotavljanju nastanitve delavcem glavnega izvajalca ni potrebne koneksnosti v razmerju do naročnika in glavnega izvajalca, med katerimi je bila sklenjena gradbena pogodba.
Podizvajalec po Zakonu o javnem naročanju je vsaka oseba, ki za ponudnika, s katerim je naročnik sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila. Podizvajalci so torej v luči tega zakona le tisti sodelavci, ki izvajajo dela, ki so neposredno povezana s konkretnim javnim naročilom. Neposredna vez s predmetom javnega naročila in s tem pogodbo o izvedbi tega je izkazana takrat, kadar oseba (podizvajalec) dobavlja blago ali izvaja storitev, ki so namenjene izključno izvedbi konkretnega javnega naročila.
Pri ugotavljanju vrednosti zapuščine zaradi odmere sodne takse se je sodišče pravilno oprlo na oceno GURS, saj so s tem soglašali vsi dediči, razen pritožnika, ki pa ni želel trpeti stroškov (posebne) cenitve.