Na obseg razlogov o odločilnih dejstvih, ki jih mora vsebovati sodba, da zadosti kriteriju obrazloženosti, ne more vplivati dejstvo, da tožena stranka dodatnim navedbam in dokazom tožnice, ni (več) ugovarjala, niti ni ponudila novih dokazov. Takšna pasivnost namreč ne more pomeniti, da je s tem priznala dejstva, ki jim je predhodno ugovarjala. Predstavlja lahko le podlago za zaključek, da tožena stranka trditvenega in dokaznega bremena, ki je prešlo nanjo, ni zmogla in da je zato tožeča stranka tista, ki je svoje trditve uspela dokazati. Ne odvezuje pa takšna pasivnost sodišča dolžnosti, da izvedene dokaze presodi v smislu 8. člena ZPP in da o utemeljenosti oziroma neutemeljenosti danih ugovorov navede tudi razloge.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082809
ZPP člen 17, 318, 338, 338/2. OZ člen 165, 299.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – strah – zamuda – zamudne obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – zamudna sodba
Res je sicer, da odškodninska obveznost zapade z nastankom škode (165. člen OZ), vendar pa pride odgovorna oseba v zamudo šele, ko upnik pisno ali ustno, z izvensodnim opominom ali začetkom kakšnega postopka, od nje zahteva, da naj jo izpolni (299. člen OZ).
zavarovanje civilne odgovornosti - nepremoženjska škoda - opustitev potrebnega varstva in nadzorstva nad konjem - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - odmera denarne odškodnine - stroški postopka
Toženka krivdno odgovarja za tožnikovo škodo, ker je iz malomarnosti dopustila, da je konj s svojim nenadnim, vendar predvsem v poletnih mesecih pričakovanim gibom dosegel tožnika in ga posledično poškodoval.
Ugotovljena poškodba vozišča, kot izhaja iz policijskega zapisnika, je tako obsežna, da nanjo tožnik, četudi je bil izkušen kolesar, tudi ob ustrezni skrbnosti ni mogel računati.
Predmet dokazovanja z izvedenci je strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, torej abstraktna pravila znanosti, stroke in posebnih izkušenj, posredno pa tudi konkretna dejstva. Odločanje o pravnih vprašanjih oziroma uporaba prava je naloga sodišča.
Če naj bi bilo navedbe tožene stranke razumeti kot poskus znižanja pogodbene cene zaradi napak, pa bi morala takšno pravico uveljavljati z (nasprotno) tožbo, ugovor ne zadošča.
izpraznitev stanovanja – zahtevek na sklenitev najemne pogodbe – pravni naslov – ugovor zastaranja – razlogi o odločilnih dejstvih
Pravica terjati sklenitev najemne pogodbe za stanovanje zastara v splošnem petletnem zastaralnem roku. Če se tožničine trditve v zvezi z ugovorom zastaranja izkažejo za resnične, bi to pomenilo, da je njen ugovor zastaranja utemeljen in da toženca zasedata njeno stanovanje brez pravnega naslova. Ker se sodišče prve stopnje do navedenega ugovora tožnice ni presojalo, sodba prvega sodišča nima razlogov o odločilnih dejstvih.
začasna odredba – prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine – zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v zemljiški knjigi – zemljiškoknjižni lastnik – stanje zemljiške knjige ob vpisu
Tožena stranka ni zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine, zaradi česar se zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve v zemljiško knjigo ne bi mogla vpisati, tudi če bi sodišče izdalo začasno odredbo.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – hud primer – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – skaženost – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – enotna odškodnina – valorizacija – vožnja z vinjenim voznikom – ravnanje oškodovanca
Sodna praksa je zavzela stališče, da je treba posamezni primer poleg presoje podlag za odmero odškodnine po posameznih oblikah nepremoženjske škode ves čas obravnavati tudi kot celoto. Pomemben je zato predvsem končni znesek odškodnine za celotno nepremoženjsko škodo in ne le znesek odškodnin za posamezne oblike te škode.
Ker sodišče odmerja povračilo škode po cenah ob izdaji sodne odločbe, je treba na enak način, to je z valorizacijo, upoštevati tudi realno vrednost že izplačane akontacije.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057248
OZ člen 51, 55, 55/1, 190, 190/1. ZJF člen 50.
občina kot uporabnik javnih sredstev - pisna pogodba - ničnost - neupravičena obogatitev - korist - stroški postopka - nagrada za postopek v novem sojenju
Pogodba, s katero se zavezuje občina kot uporabnik javnih sredstev, mora biti sklenjena v pisni obliki.
Ker je tožena stranka z izvedenimi dokazi potrdila, da delo, katerega plačilo tožnik vtožuje, zanjo ni imelo koristi, torej s tem delom ni bila obogatena, je tožbeni zahtevek po materialnopravni podlagi iz 190. člena OZ neutemeljen.
Če se zadevo vrne na nižjo stopnjo, se že nastala nagrada za postopek pred istim sodiščem všteje v nagrado za postopek v ponovljenem postopku.
Sodišče res na ničnost pazi po uradni dolžnosti (92. člen OZ), vendar razlogov za ničnost pogodbe tožeča stranka ni navedla, tudi sodišče druge stopnje razlogov za ničnost pogodbenih določil ne najde. Očitno jih tudi sodišče prve stopnje ni videlo, zato posebna obrazložitev glede tega ni bila potrebna.
Ker je na mednarodni tekmi, ki so jo varovali varnostniki in policisti specialci, veljal poostren varnostni režim, bi tožnik moral upoštevati izrečeni ukrep varnostnika, da se ne sme vrniti na tribuno med avstrijske navijače, zaradi neupoštevanja katerega je prišlo do ukrepanja policista (tožnika je prisilno odpeljal iz dvorane, ker se je slednji, kljub prepovedi, vrnil).
nesreča pri delu – odgovornost delodajalca – krivda delodajalca – profesionalna skrbnost – neustrezna delovna oprema – sokrivda delavca – naključna škoda – freak accident
Če je kljub uporabi rokavic pri „črno-montaži“ bankomatov večkrat prihajalo do poškodb, kot so vbodi iglic iz betona, ki so prostim očesom nevidne, je pravilen zaključek, da zaščitne rokavice niso bile ustrezne, s tem pa je podano protipravno krivdno ravnaje delodajalca, ki ni zagotovil varnih pogojev dela.
Za odgovornost delodajalcev je treba utemeljiti, da so ravnali bodisi v nasprotju z zapisanim pravilom bodisi zoper ustrezna „splošno sprejeta pravila“ ali – ker gre za področje profesionalne dejavnosti „delodajalcev“ – zoper strokovne standarde s področja varstva pri delu. Zaradi velike normiranosti tega področja bodo v splošnem prevladovali primeri kršitev zapisanih delodajalčevih dolžnosti, zaradi raznolikosti situacij, kjer varstvo pri delu pride v poštev, pa niso izključeni niti primeri odgovornosti (zgolj) zaradi kršitve dolžne profesionalne skrbnosti.
Na podlagi ugotovitve, da se je to, kar se je zgodilo tožniku, že dogajalo, je treba zavrniti trditev, da je šlo za nesrečen slučaj (freak accident).
ZIZ člen 21, 21/1. ZDSS-1 člen 47, 53, 53/2, 53/3. ZSPJS člen 3. Kolektivna pogodba za javni sektor člen 50.
primernost izvršilnega naslova za izvršbo – kolektivni delovni spor – odprava plačnih nesorazmerij
Ugotovitev kršitve 50. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor in naložitev dolžnici, da mora svojim delavcem, ki so upravičeni do odprave nesorazmerij v osnovnih plačah, za čas od 1. 10. 2010 do 31. 5. 2012 priznati in izplačati tretjo četrtino odprave nesorazmerij v osnovnih plačah skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, po vsebini pomeni le odločitev o temelju in če ne bi prišlo do sporazumne izvršitve tega dela odločbe, morajo posamezni delavci sprožiti individualne delovne spore, v katerih se ugotavlja dejansko prikrajšanje posameznika v spornem obdobju.
Glede na udeleženca kolektivnega delovnega spora in vsebino izreka sodbe bi bilo najprej treba z gotovostjo ugotoviti, ali je upnik sploh upravičen do odprave nesorazmerij v osnovnih plačah, nadalje pa še višino njegovega prikrajšanja glede na določitev plače v pogodbi o zaposlitvi. Izvršilni postopek ugotavljanju navedenih dejstev ni namenjen, namenjen je izvršitvi takšnih sodnih odločb, v katerih sta opredeljena upnik in dolžnik, predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0083326
URS člen 26. OZ člen 147, 148. ZDen člen 62, 63.
pravica do povrnitve škode – odgovornost države za delo upravnega organa – protipravnost ravnanja upravnega organa v upravnem postopku
Stališče upravnega organa, da za ugotovitev o državljanstvu denacionalizacijske upravičence zadostuje zapis v potrdilu organa Republike Hrvaške o vsebini vpisa v državljanski knjigi Ljudske Republike Hrvaške in ni potrebna izvedba posebnega ugotovitvenega postopka, ni očitno napačno in ima razumno oporo v določbah ZDen.
OZ člen 1012, 1017, 1019, 1019/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
kreditna pogodba – poroštvena pogodba – obseg porokove odgovornosti – višina dolga – izpis iz poslovnih knjig – trditveno in dokazno breme – porok
Tako kot bi moral dolžnik v primeru sodnega postopka za izterjavo dolga, v katerem upnik navede temelj za dolg, višino pa izkaže z izpisi iz poslovnih knjig, dokazovati, da dolg ne znaša toliko kot trdi upnik, je tudi na poroku trditveno in dokazno breme, da dolg ne znaša toliko kot izkazujejo predložene listine.
Tožbeni zahtevek ne sme puščati nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je dolgovana oziroma ne sme zahtevati nobenega nadaljnjega pravnega sklepa o tem, kakšna obveznost ustreza temu zahtevku. V primeru nedoločenega in neizvršljivega zahtevka gre za formalno pomanjkljivo tožbo, kar predvideva postopek po 108. členu ZPP.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0073416
ZFPPIPP člen 20, 20/1, 212, 212/1, 259. OZ člen 59, 59/2, 190, 193.
bančna garancija – pogojna terjatev – odložni pogoj – nastanek regresne terjatve banke nasproti naročitelju bančne garancije – terjatve, za katere učinkuje potrjena prisilna poravnava – učinkovanje prisilne poravnave na sklenjeno pogodbo o izdaji bančne garancije – prijava regresne (pogojne) terjatve v postopek prisilne poravnave – tek zamudnih obresti pri neupravičeni pridobitvi – nepoštenost
Pri regresni terjatvi banke nasproti tožnici kot naročiteljici bančne garancije gre za terjatev, povezano z odložnim pogojem, ki je nastala v času sklepanja pogodbe o izdaji bančne garancije. Nastala je torej že pred začetkom postopka prisilne poravnave, zato prisilna poravnava nanjo učinkuje.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - nevarna stvar - subjektivna odgovornost - viličar
Mirujoč viličar ni nevarna stvar, saj sam po sebi ne ogroža nikogar. Za objektivno odgovornost gre le takrat, ko je stvar ali dejavnost sama po sebi tako nevarna, da je kljub veliki skrbnosti ni mogoče vedno imeti pod nadzorom in ni mogoče pravočasno odvrniti nesreče. Stvar, ki sama po sebi ni nevarna, ne more te lastnosti dobiti z nepravilnim posegom vanjo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0083314
OZ člen 6, 117, 117/3, 494, 599, 599/3. ZKZ člen 26, 26/4, 38. SPZ člen 8.
zakupna pogodba – zakup nepremičnin – kmetijska zemljišča – stavbe – predmet zakupa – odstop od pogodbe – pravica do povrnitve škode – pogodbena odškodninska odgovornost – pravne napake stvari dane v zakup – nelegalna ali neskladna gradnja – protipravnost ravnanja – skrbnost dobrega strokovnjaka – pasivna legitimacija
Zapis glede predmeta zakupa in lastninske pravice zakupnika v zakupni pogodbi, da objekti, trajni nasadi in naprave na zemljiščih niso last Republike Slovenije, temveč zakupnika, nasprotuje prisilnemu predpisu 4. odstavka 26. člena ZKZ in 8. člena SPZ.