pripor - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora – odločanje sodišča druge stopnje o priporu
Sodišče druge stopnje presoja le, ali so razlogi, iz katerih je bil zoper obdolženca pripor odrejen, še podani oziroma ali so nastopile okoliščine, ki narekujejo odpravo pripora.
OZ člen 100, 100/2, 100/3, 488, 489, 490, 490/1, 490/2. ZOR člen 509, 510, 510/1. SPZ člen 64, 64/2, 64/4.
dopuščena revizija - pogodba o komisijski prodaji - ukradeno vozilo - pravne napake - odgovornost za pravne napake - zaplemba vozila
Dejstvo, da je vozilo kot ukradeno zaseženo s strani policije, pomeni pravno napako na vozilu, saj kupcu omejuje uresničevanje lastninske pravice, predvsem imeti vozilo v posesti in ga uporabljati.
Vendar je treba razlikovati med primeri, ko pride do popolnega odvzema vozila in primeri, ko je vozilo zaseženo in je odvzem vozila le začasen. Razdrtje pogodbe po samem zakonu je možno le pri popolnem odvzemu vozila (prvi odstavek 510. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR, oziroma 490. členu OZ).
Kadar pa pride le do začasnega odvzema vozila pa bi zaradi pravne napake pogodba med tožnikom in S. H. lahko prenehala kvečjemu na podlagi njenega odstopa od pogodbe po drugem odstavku 490. člena OZ. Za uresničitev kupčeve odstopne pravice po drugem odstavku 490. člena OZ mora biti izpolnjena posebna, dodatna predpostavka: kupec mora pred uresničitvijo te pravice prodajalcu dati primeren (dodatni) rok za pravilno izpolnitev, torej za odpravo napake oziroma izročitev druge stvari brez napake.
ZMZ člen 2, 23, 28, 28-3, 52, 52-2, 53-1. Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. 4. 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebujejo mednarodno zaščito in vsebini te zaščite člen 15, 15(c). EKČP člen 3.
priznanje mednarodne zaščite - status begunca - subsidiarna zaščita
V primeru, ko tožena stranka tožniku ne verjame (ker njegove izjave niso skladne in niso verjetne), da se je znašel v okoliščinah, ki bi lahko pomenile preganjanje oziroma bi bil njegov strah pred preganjanjem utemeljen, torej ko ne izkazuje subjektivnih okoliščin, tožena stranka pred odločanjem glede statusa begunca ni dolžna pridobiti in se opredeliti do splošnih in specifičnih informacij v tožnikovi izvorni državi, ki bi utemeljevale tožnikov strah pred preganjanjem zaradi njegovih zatrjevanih subjektivnih okoliščin.
Po presoji Vrhovnega sodišča samovoljno nasilje (tretja alineja 28. člena ZMZ) v izvorni državi v izvorni provinci ne dosega takšne stopnje, da obstajajo utemeljeni razlogi za prepričanje, da se bo civilist, če se vrne v izvorno državo, v kraj, iz katerega je odšel, samo zaradi navzočnosti na tem ozemlju soočil z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo. V tem primeru pa tudi ni sporno, da tožnik ni član skupine, ki bi bila podvržena sistematičnemu trpinčenju, oziroma član kakšne preganjane skupine (3. člen EKČP).
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršilni postopek - izvršba na nepremičnine - kraj, kjer leži nepremičnina
V predlogu za nadaljevanje izvršbe na dolžnikove nepremičnine je upnik naštel 18 dolžnikovih nepremičnin in jih opredelil z ID znakom, ki se pri prvih dveh navedenih parcelah začne z 2649-..., ID znak ostalih šestnajstih pa z 2619-... Vendar pa Vrhovno sodišče ugotavlja, da gre za očitno pisno napako, ki na tek izvršilnega postopka pred krajevno pristojnim sodiščem ne sme vplivati.
oporoka - razveljavitev oporoke - oporočna sposobnost - pritožba - dopolnitev pritožbe - rok - razlogi za vložitev revizije - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Že vloženo pritožbo lahko pritožnik dopolni, a je dopolnitev pravočasna le, če je vložena pred iztekom pritožbenega roka. Nova (relevantna) dejstva in dokazi zanje, za katere naj bi prva tožnica izvedela po izteku zakonskega pritožbenega roka, bi lahko bili ob izpolnjevanju pogojev iz 394. člena ZPP in naslednjih razlog za obnovo postopka.
Tožnica ne more uspeti z očitkom, da je sodba materialnopravno napačna zaradi zmotno ali nepopolno ugotovljenih dejstev, na podlagi katerih je bila sprejeta. Velja le obratno: revizijsko sodišče lahko razveljavi izpodbijano sodbo, če zato, ker je izhajalo iz napačne materialnopravne podlage, ni ugotovilo vseh relevantnih dejstev (drugi odstavek 380. člena ZPP).
dopuščena revizija - neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - skupna lastnina - uporabnina - nadomestilo za uporabo nepremičnine v skupni lasti - bivanje otroka razvezanih zakoncev v skupni nepremičnini - preživljanje otroka - preživnina - verzija
Okoliščina, da sta stanovanjsko hišo v skupni lastni pravdnih strank vsakega do ½ (so)uporabljala otroka pravdnih strank, dodeljena v varstvo in vzgojo toženki, ne zadošča za utemeljenost ugovora za znižanje uporabnine za hišo, v določenih dejanskih okoliščinah pa vendarle lahko predstavlja neupravičeno uporabo tuje stvari.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna zaščita - zatečeni begunec - zmotna uporaba materialnega prava
Za „zatečenega“ begunca gre takrat, ko utemeljen strah pred preganjanjem oziroma utemeljena nevarnost, da prosilec utrpi resno škodo, temeljita bodisi na novih okoliščinah, ki so nastale po tem, ko je prosilec zapustil izvorno državo, bodisi na pomembni zaostritvi že obstoječega stanja v izvorni državi, do katerega je prišlo v času, ko je bil prosilec že v tujini. V primeru ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za „zatečenega begunca“ zgolj razlogi, zaradi katerih je prosilec zapustil izvorno državo, ne morejo biti podlaga za zavrnitev prošnje.
mediji - objava popravka - pravica do popravka - tožbeni zahtevek - vsebina tožbenega zahtevka - opredelitev obvestila in datuma v tožbenem zahtevku - sklepčnost tožbe - razlaga zakona
Določb ZMed ni mogoče razlagati tako ozko, da bi šteli, da je tožba z zahtevkom za objavo popravka nesklepčna, če tožnik v samem tožbenem zahtevku ne navede imena prizadetega, na kateri članek, oddajo oziroma obvestilo se popravek nanaša in datum njegove objave. Pravica do
popravka, ki je zagotovljena v 40. členu Ustave, omejuje svobodo izražanja (39. člen Ustave) pa tudi pravico lastnikov in izdajateljev medijev do svobodne gospodarske pobude (74. člen Ustave). Dolžnost sodišča je, da najde pravo ravnovesje med navedenimi pravicami in interesi. Po oceni Vrhovnega sodišča je pravilna razlaga, da so zgoraj navedene določbe ZMed namenjene temu, da odgovorni urednik iz zahteve, ki jo nanj naslovi prizadeti, in kasneje iz tožbe jasno razbere, na katero obvestilo v katerem članku oziroma oddaji se popravek nanaša. Res je, da vsebine samega popravka odgovorni urednik ne sme spreminjati in dopolnjevati. To pa ne pomeni, da v primeru, ko so ime prizadetega, na kateri članek, oddajo oziroma obvestilo se popravek nanaša in datum njegove objave navedeni v tožbi, v samem tožbenem zahtevku pa ne, odgovorni urednik tega ne sme povzeti v uvodu objave.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - prenos pristojnosti na drugo sodišče po ZS - pravica do sojenja v razumnem roku - reševanje sodnih zaostankov
Že na zakonodajni ravni je bilo opravljeno tehtanje med zagotovitvijo pravice do sojenja v razumnem roku na eni strani in spremembo krajevne pristojnosti sodišča po splošnih pravilih na drugi strani v korist prve. Zato predlog, ki ne konkretizira okoliščin, ki bi toženki bistveno oteževale udeležbo v sodnem postopku izven kraja njenega prebivališča, ni utemeljen.
mednarodna zaščita - pospešen postopek - Makedonija - izročitev na podlagi tiralice
Predmet presoje v tem upravnem sporu je odločitev o tožnikovi prošnji za mednarodno zaščito na podlagi določb ZMZ in ne presoja odločitve o izročitvi tujca tretji državi na podlagi določb ZKP. Gre za dva povsem ločena postopka dveh različnih upravnih organov, ki odločata na različnih pravnih podlagah v različnih postopkih. O tem, ali bo tožnik na podlagi mednarodne tiralice dejansko izročen ZDA in o njegovih razlogih, da do tega ne bi prišlo, bo odločal minister za pravosodje v postopku za izročitev obdolženca po tretjem odstavku 530. člena ZKP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - delavka pristojnega sodišča kot stranka v postopku - manjše sodišče - objektivna nepristranskost sodišča
Zaposlitev toženke na vložišču majhnega (pristojnega) sodišča bi lahko pri javnosti povzročila dvom v korektnost in nepristranskost tega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - manjše sodišče - izločitev vseh sodnikov sodišča
Glede na to, da po skorajda letu in pol od vložitve predloga še ni pravnomočno odločeno niti o začasni odredbi in da je o njej potrebno odločiti prednostno in v čim krajšem času, delegacije pristojnosti ne narekuje le razlog smotrnosti iz 67. člena Zakona o pravdnem postopku, na katerega se sklicuje predlagateljica, pač pa tudi določba 66. člena istega zakona, po kateri Vrhovno sodišče odloči, naj v primerih, ko zaradi izločitve sodnika sodišče ne more postopati, odloči, naj postopa v zadevi drugo stvarno pristojno sodišče.
Da terjatev upnika, ki utemeljuje izpodbojno pravico, in pravno dejanje nista povezana s časom, kot pogojem izpodbijanja, jasno izhaja iz določila prvega odstavka 255. člena OZ. Zato se revizijske navedbe, da pogoji za izpodbijanje niso podani, ker je sporna darilna pogodba sklenjena pred zapadlostjo tožničine terjatve, izkažejo za neutemeljene.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - spor iz razmerij med starši in otroki - mati stranke v postopku kot uslužbenka pristojnega sodišča - objektivna nepristranskost sodišča
Če bi v zadevi, katere predmet je sporno razmerje med starši in otroki, odločalo Okrožno sodišče v Mariboru kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki so v stikih z materjo nasprotne udeleženke, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.
ZPP člen 2/1, 212, 215, 252. OZ člen 371. ZOR člen 394.
plača - plača in drugi prejemki - denarni nominalizem - odstop od načela denarnega nominalizma - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazovanje - izvedenec
Sodišče prve stopnje se je z navedbami tožnika glede formulacije vprašanj in pripombami na izvedensko mnenje seznanilo in jih v določeni meri tudi upoštevalo. Po prvem odstavku 252. člena ZPP sodišče vodi dokazovanje z izvedenci, označi izvedencu predmet, ki naj ga pregleda, mu postavlja vprašanja in zahteva po potrebi pojasnila glede danega izvida in mnenja. Sodišče ima torej možnost presoje, ali je stranka podala takšna vprašanja oziroma pripombe, ki so bistvena za odločitev oziroma zaradi katerih bi bilo treba od izvedenca zahtevati njegova dodatna pojasnila, ni pa dolžno nekritično slediti predlogom strank.
Sodišče prve stopnje je presodilo, da tožnik dogovora o uporabi valutne klavzule ni dokazal, o obstoju takšnega dogovora pa tudi ni mogoče sklepati zgolj na podlagi plačila tožene stranke v letu 2003. Tudi sodišče druge stopnje je plačilo tožene stranke v letu 2003 štelo za nebistveno, upoštevaje razloge iz odločbe Pdp 804/2010 z dne 22. 11. 2010. Tožnik v potrditev svojih navedb, razen sklicevanja na plačilo tožene stranke v letu 2003, ni ponudil ničesar (212. člen ZPP) in je zato sodišče na podlagi pravila o dokaznem bremenu pravilno presodilo, da tak dogovor ni bil sklenjen (215. člen ZPP).
Tožnikova terjatev predstavlja čisto denarno terjatev in je izvirno nastala v denarni obliki. Tožnikovo prikrajšanje namreč ni bilo v tem, ker ni opravljal dela, pač pa v tem, ker je bil ob dohodek. Zato mu mora tožena stranka plačati le tisto število denarnih enot, za katero je bil prikrajšan. Čistih denarnih obveznosti torej ni mogoče valorizirati. Zato zavzemanje tožnika, da bi bilo potrebno glavnico valorizirati in ugotoviti njeno realno vrednost, nasprotuje načelu denarnega nominalizma in ni utemeljeno. V obravnavanem primeru ni razlogov odstop od tega načela in njegova uporaba ne nasprotuje temeljnim načelom obligacijskega prava in tudi ne načelu vestnosti in poštenja.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog – začasna nezmožnost za delo - skrajšan delovni čas - delo s krajšim delovnim časom
Sodišče je ugotovilo, da je bila tožnica zmožna za delo v skrajšanem delovnem času štiri ure dnevno. Takšna opredelitev njene zmožnosti za delo ni nujno pomenila njene zmožnosti oziroma nezmožnosti za polovični delovni čas, temveč je bila njena delovna obveznost, upoštevaje navedeno omejitev, odvisna tudi od tedenske razporeditve delovnega časa pri toženi stranki.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - diskriminacija
Po izvedenih dokazih, med katerimi je sodišče pridobilo tudi mnenje izvedenca ekonomske stroke, je sodišče ugotovilo, da je odpovedni razlog resen in utemeljen in da ni navidezen. Ker obenem odpoved ni vsebovala prvin diskriminacije, je bila odpoved zakonita in v skladu z 88. členom ZDR.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog – pisno opozorilo – nedovoljen dokaz - video nadzor delodajalca - varstvo zasebnosti – varstvo osebnih podatkov
Plačilna lista ne dokazuje, da je bil tožniku dopust odobren, ampak zgolj, kaj je bilo tožniku izplačano.
O posegu v zasebnost oziroma v osebnostno sfero ni mogoče govoriti, če oseba sploh ni objekt nadzora (in tožnik ni bil). Video nadzor je bil v obravnavanem primeru namenjen kontroli javnega prometa in je bil kot tak zakonito sredstvo za ugotavljanje, kateri avtobusi so bili udeleženi v prometu na Avtobusni postaji M. določenega dne (redni in izredni postajni dogodki).