DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005918
ZUJF člen 168. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Ur. l. št. 40/2012) člen 5. ZPP člen 367a.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - stroški prevoza na delo - povračilo stroškov javnega prevoza
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je delodajalec javnemu uslužbencu dolžan povrniti stroške prevoza na delo in z dela v višini cene javnega prevoza, če le-ta obstaja, tudi v primeru, ko je cena javnega prevoza višja od kilometrine.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005963
ZPP člen 367a, 367a/1.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija – pripadnik Slovenske vojske – razporeditev - dejansko delo – razlika v plači
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja, ali se lahko pripadnik Slovenske vojske v zvezi s plačilom za dejansko delo ne glede na dejansko sistematizacijo delovnih mest v Slovenski vojski (ustvarjenih formacijskih dolžnosti) sklicuje neposredno na Uredbo o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede in na njeni podlagi zahteva ustrezno povečano plačilo za delo, če se na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja ugotovi, da je opravljal delo, ki ustreza specialistični formacijski dolžnosti in pomeni za 5 plačnih razredov višjo plačo.
Tožena stranka v predlogu za dopustitev revizije ni natančno in konkretno postavila spornega pravnega vprašanja, v skladu z zahtevo iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP, zaradi česar je Vrhovno sodišče predlog tožene stranke zavrglo.
prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep - delo na obrambnem področju - zastaranje
Odobritev in prejemanje nadomestila je bilo posledica ravnanja tožnika, ko je vložil zahtevo za nadomestilo z zatrjevanim lažnim prikazovanjem družinskih razmer, s čimer je bila kršitev z znaki kaznivega dejanja storjena (izvršena). Od tega trenutka dalje je začel teči tudi objektivni zastaralni rok.
DELOVNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005888
ZJU člen 24, 24/2, 24/5. ZDSS-1 člen 42, 42/2. ZPP člen 274, 274/1.
delovno razmerje za določen čas - transformacija - prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas - sodno varstvo – uveljavljanje sodnega varstva - odločitev komisije za pritožbe - molk organa – zavrženje tožbe – procesna predpostavka
Določba drugega odstavka 24. člena ZJU res določa, da je rok za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitve 15 dni, vendar določbe ni mogoče razumeti na način, da če delodajalec o zahtevi ne odloči oziroma ne izpolni obveznosti ali ne odpravi kršitve v predpisanem roku, izgubi možnost odločanja oziroma kasnejše izpolnitve obveznosti ali odprave kršitve. Rok, ki ga zakon postavlja delodajalcu, je po svoji naravi lahko le instrukcijski rok in njegova prekoračitev ne pomeni, da je kasnejša odločitev ali izpolnitev obveznosti oziroma odprava kršitve nezakonita ali celo neobstoječa. Odločitev delodajalca, v konkretnem primeru sklep, je zavezujoča (in se lahko razveljavi ali spremeni samo v postopku s pravnimi sredstvi), ne glede na to, ali odloči v petnajstdnevnem roku ali po poteku tega roka.
Z možnostjo vložitve pritožbe, če delodajalec v petnajstdnevnem roku ne odloči, lahko javni uslužbenec prepreči, da o njegovi zahtevi sploh ne bi bilo odločeno. Vendar se lahko javni uslužbenec v svoji pritožbi na molk organa sklicuje le, če vse do vložitve njegove pritožbe (in odločitve o njej) delodajalec o njegovi zahtevi sploh ni odločil oziroma izpolnil uveljavljane obveznosti ali odpravil napadene kršitve.
javni uslužbenec – razveljavitev pogodbe o zaposlitvi – pogoj za zasedbo delovnega mesta – znanje jezika
Revidentka tako niti ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi niti ob odločanju o predlogu za razveljavitev pogodbe ni izpolnjevala pogoja višje ravni znanja italijanskega jezika. Ker iz izvedenih dokazov izhaja, da revidentka nima zahtevane ravni znanja italijanskega jezika za zasedbo delovnega mesta po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, je bila ta utemeljeno razveljavljena po določbi prvega odstavka 74. člena ZJU.
KPJS člen 50. ZSPJS člen 42. ZKolP člen 3, 9, 28. URS člen 155. ZUJF člen 155.
kolektivni delovni spor - kolektivna pogodba - kršitev kolektivne pogodbe - izvajanje kolektivne pogodbe - odprava nesorazmerja v plačah - sklepanje kolektivne pogodbe - narava kolektivne pogodbe - poseg v pridobljene pravice
Tisti javni uslužbenci, na katere se nanaša ta spor, ki so imeli določeno zapadlost plače za oktober 2010 s 5. 11. 2010, so kot upravičenci iz normativnega dela Aneksa št. 2 h KPJS že pridobili pravico do izplačila višje plače iz naslova odprave tretje četrtine nesorazmerij. Aneks št. 4 h KPJS jim te pravice po tem, ko je začela v celoti pravno učinkovati (z Aneksom št. 2 h KPJS), ni mogel več vzeti. Pri tem tudi nomotehnično ne gre za to, da bi stranke KPJS z Aneksom št. 4 na novo znižale plače z učinkom za naprej, temveč so nepravilno za nazaj spremenile in s to spremembo odložile rok za izvršitev uskladitve iz naslova odprave nesorazmerij, čeprav je pravica do višje plače iz naslova uskladitve tretje četrtine v Aneksu št. 2 že polno pravno učinkovala. Gre torej za poseg in spremembo že dogovorjenega mehanizma usklajevanja in izplačila višjih plač, ki je obenem posegel v pravico do (višjih) plač javnih uslužbencev iz naslova odprave tretje četrtine nesorazmerij.
ZObr člen 92, 92/1. ZSSloV člen 61, 61/1. ZDR člen 54.
kandidat za vojaka – vojak - pogodba o zaposlitvi za določen čas – obvestilo o nameravanem podaljšanju pogodbe – rok za obvestilo - prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Ker revident ni ostal na delu po izteku pogodbe, nova pogodba o zaposlitvi pa mu ni bila ponujena, je zahtevek za ponovno zaposlitve pri toženi stranki neutemeljen.
ZDR člen 75. ZJU člen 5, 5/1, 154, 154/1, 154/1-3. ZSSloV člen 62, 63. ZObr člen 88, 94.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – negativna službena ocena – vojaška oseba
Ob določitvi posebnih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ki so opredeljeni prav v ZObr in ZSSloV, revizijsko sodišče ne ugotavlja razlogov za to, da bi delavcu na obrambnem področju lahko prenehala pogodba o zaposlitvi le z upoštevanjem določbe šestega odstavka 88. člena ZObr - po kateri delavcu, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje splošnih ali posebnih pogojev, določenih s tem zakonom za poklicno delo na obravnavanem področju, preneha delovno razmerje v ministrstvu z dnem dokončnosti akta o prenehanju delovnega razmerja.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005968
ZPP člen 367a.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - pripadnik Slovenske vojske - dodatki - dodatki med opravljanjem vojaške službe v tujini
Revizija se dopusti glede vprašanja:
- ali je pripadnik Slovenske vojske upravičen do dodatka za stalnost, dodatka za delovno dobo, dodatka zaradi omejitve pravice do stavke in dodatka za magisterij v času, ko opravlja vojaško službo v tujini.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali javni uslužbenci, ki so bili zaposleni v lokalni skupnostih, kjer so opravljali delo vodenja postopkov ugotavljanja upravičenosti do znižanja plačila vrtca, subvencije najemnine in kritja prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje in so se na podlagi določb ZUPJS zaposlili na centrih za socialno delo, ohranijo pogodbene in druge pravice iz delovnega razmerja, ali pa se jim nivo teh pravic lahko zniža.
Izpodbijani sklep o premestitvi ne predstavlja spora o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, zato revizija po zakonu ni dovoljena in bi bilo treba predhodno vložiti predlog za dopustitev revizije.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS3005824
ZPP člen 367a.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija – pripadnik Slovenske vojske – dodatki – dodatki med opravljanjem vojaške službe v tujini
Revizija se dopusti glede vprašanja:
ali je pripadnik Slovenske vojske upravičen do dodatka na stalnost, dodatka zaradi omejitve pravice do stavke in dodatka za magisterij v času, ko opravlja vojaško službo v tujini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS3005827
ZPP člen 367b, 374.
pravni interes - zavrženje predloga - predlog za dopustitev revizije
Prvo in drugo vprašanje, zastavljeno v predlogu za dopustitev revizije tožene stranke se nanašata na odločbo, torej na del tožbenega zahtevka, ki je bil na podlagi pritožbe tožene stranke pravnomočno zavrnjen. Tožena stranka v tem delu nima pravnega interesa za vložitev revizije, saj je v tem delu s pritožbo uspela. Tretje vprašanje tožene stranke pa ni razumljivo zastavljeno oziroma razumljivo obrazloženo v smislu določb četrtega odstavka 367.b člena ZPP. Zaradi tega je revizijsko sodišče predlog za dopustitev revizije zavrglo.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS3005833
ZPP člen 367c. ZSPJS člen 49č.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - uvrstitev v plačni razred
Tožnik ni izpodbijal uvrstitve v plačni razred ob uveljavitvi ZSPJS, temveč ob imenovanju oziroma razporeditvi na drugo dolžnost. Razmerij v zvezi z določanjem plač v teh primerih pa 49. člen KPJS ne ureja.
plačilo dodatka za dvojezičnost – dodatek za dvojezičnost
Delodajalec v javnem sektorju ne sme izplačevati dodatka za dvojezičnost za delo na delovnih mestih, na katerih nima opredeljene zahteve po znanju jezika narodne skupnosti in zahteve po dvojezičnem poslovanju. Zgolj dejanska uporaba jezika narodne skupnosti po presoji delavca, brez ustrezne opredelitve te zahteve v aktih delodajalca, ne more biti utemeljen razlog za plačilo dodatka za dvojezičnost.
Varnostni zadržek ni institut kazenskega prava in ne obstaja na predpostavki prejšnje pravnomočne obsodbe za kaznivo dejanje. Tudi naknadno ugotovljena, vendar za kazenski pregon že zastarana dejanja, lahko pomenijo razlog za varnostno preverjanje, ob ugotovljenem varnostnem zadržku pa samostojen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Ugotovitev zadržka je predvsem stvar organa, ki oblikuje takšno oceno, obseg sodne presoje utemeljenosti oziroma upravičenosti takšne ocene pa glede na posebno ureditev na tem področju zelo omejen.
ZObr člen 57, 57/4, 57/4-12. Pravilnik o plačah in drugih prejemkih delavcev Ministrstva za obrambo in organov v sestavi člen 45, 46, 47. ZPP člen 380, 380/2.
prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep – delo na obrambnem področju – težja kršitev vojaške discipline
Tožena stranka je v času odločanja razpolagala z vsemi podatki, na podlagi katerih je o pravici tožnice do nadomestila za ločeno življenje lahko ustrezno odločila.
Tožnici ni mogoče očitati, da je toženi stranki kakorkoli bistvenega prikrivala oziroma zamolčala ali ji lažno prikazovala. Zato je pravilna presoja sodišča druge stopnje, da tožnica tožene stranke ni z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin spravila v zmoto in jo s tem zapeljala, da ji je v škodo svojega premoženja izplačala nadomestilo.
Za začetek teka zastaralnega roka pri odškodninskih terjatvah, še posebej če gre za objektivni zastaralni rok, zavedanje o protipravnosti storilčevega ravnanja ni pomembno. Prav tako začetek teka objektivnega zastaralnega roka ne more biti odvisen od predhodne ugotovitve, ali niso morebiti tožniki sami ravnali protipravno. Če sta drugi in tretji tožnik ugotavljala, da sta bila vse od leta 1994 dalje oškodovana, se ne moreta sklicevati na nastanek škode šele v času, ko sta bila v kazenskem postopku pravnomočno oproščena.
ZJU člen 39, 154. ZDR člen 110, 110/2. URS člen 11, 62. Sodni red člen 61, 62, 66, 66/2.
uporaba jezika narodnosti - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved - uporaba jezika v sodnem postopku - dvojezični postopek
Tožena stranka (občina) o sporni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku ni odločala v okviru opravljanja javne službe, temveč kot tožnikov delodajalec. Glede na to in ob prepričljivi ugotovitvi, da tožnik, kot pripadnik avtohtone madžarske narodne skupnosti obvlada tudi slovenski jezik, je sodišče utemeljeno štelo, da sporna odpoved zato, ker je bila podana v slovenskem jeziku, ni bila nezakonita.
Po ugotovitvah sodišča sklep župana tožene stranke o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku z dne 9. 3. 2006 ni postal dokončen, temveč je bil z odločitvijo komisije za pritožbe z dne 17. 5. 2006 odpravljen. Odpovedi z dne 9. 3. 2006 torej ni bilo več. Ob takem načinu odločanja je lahko župan tožene stranke, kot pristojni predstojnik, podal tožniku le novo izredno odpoved, vendar je rok za podajo le te že potekel. Zato je bila nova izredna odpoved, podana šele 4. 7. 2006, evidentno prepozna, torej podana po izteku 15-dnevnega subjektivnega roka iz drugega odstavka 110. člena ZDR.