TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Določba drugega odstavka 24. člena ZJU res določa, da je rok za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitve 15 dni, vendar določbe ni mogoče razumeti na način, da če delodajalec o zahtevi ne odloči oziroma ne izpolni obveznosti ali ne odpravi kršitve v predpisanem roku, izgubi možnost odločanja oziroma kasnejše izpolnitve obveznosti ali odprave kršitve. Rok, ki ga zakon postavlja delodajalcu, je po svoji naravi lahko le instrukcijski rok in njegova prekoračitev ne pomeni, da je kasnejša odločitev ali izpolnitev obveznosti oziroma odprava kršitve nezakonita ali celo neobstoječa. Odločitev delodajalca, v konkretnem primeru sklep, je zavezujoča (in se lahko razveljavi ali spremeni samo v postopku s pravnimi sredstvi), ne glede na to, ali odloči v petnajstdnevnem roku ali po poteku tega roka.

Z možnostjo vložitve pritožbe, če delodajalec v petnajstdnevnem roku ne odloči, lahko javni uslužbenec prepreči, da o njegovi zahtevi sploh ne bi bilo odločeno. Vendar se lahko javni uslužbenec v svoji pritožbi na molk organa sklicuje le, če vse do vložitve njegove pritožbe (in odločitve o njej) delodajalec o njegovi zahtevi sploh ni odločil oziroma izpolnil uveljavljane obveznosti ali odpravil napadene kršitve.