ZIL-1 člen 18, 135, 135/2. TRIPS člen 27, 28, 30, 70. ZVITIZR člen 23, 23/4, 77a.
patent - varstvo patenta
Sodišči nižjih stopenj sta, upoštevaje zgodovinski kontekst oziroma razvoj zakonodaje na področju patentov in namen zakonodajalca, pravilno interpretirali, da določba 135. člena ZIL-1 pomeni, da snov (substanca), ki se uporablja kot zdravilo, ni bila varovana do v določbi navedenih rokov, čeprav sicer ni bilo ovire za njeno patentiranje.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS4002162
ZMZPP člen 58, 62. ZS člen 103. ZIL-1. ZPP člrn 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - mednarodna pristojnost – mednarodna znamka – imetništvo znamke – prijava znamke – spor o pravici intelektualne lastnine
Revizija je dopuščena o pravnih vprašanjih:
ali se 62. člen ZMZPP uporabi zgolj, kadar gre za spore v zvezi s prijavo in veljavnostjo izumov in znakov razlikovanja, če je bila prijava vložena v Republiki Sloveniji, ali pa se njegova uporaba razteza tudi na spore v zvezi z znaki razlikovanja (glede imetništva znakov razlikovanja, odškodnine, neuporabe ipd.) in na primere, ko je bila prijava fizično vložena izven RS, vendar pa se za znak razlikovanja uporabljajo določbe Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1) in je izenačen z nacionalno registriranimi znaki razlikovanja;
ali je lahko po 58. členu ZMZPP podana pristojnost sodišča RS v sporu med dvema tujima osebama, če je predmet spora imetništvo znamk, veljavnih na območju RS, in ali znamka, ki je veljavna na območju RS, predstavlja predmet na ozemlju RS; in
ali je (obravnavani) spor, ki se nanaša na imetništvo pravice iz znaka razlikovanja, spor o pravici intelektualne lastnine, za katerega je po 103. členu ZS izključno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3. ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1b.
dovoljenost revizije - podobnost znakov - relativni razlog za zavrnitev registracije znamke
Dovoljenost revizije revidentka utemeljuje z navedbo, da gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju (2. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1). Vendar pravnega vprašanja, o katerem naj bi odločalo Vrhovno sodišče, ne opredeli, temveč le izraža svoje nestrinjanje z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da povprečni slovenski potrošnik pozna pomen latinskih besed „REX“ in „LEX“. Skozi ta očitek poskuša revidentka doseči, da bi Vrhovno sodišče predrugačilo dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS0015631
ZPP člen 367, 367/2, 367/3, 367a, 367b, 374, 377.
dovoljenost revizije - kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije - spor iz avtorske pravice - različna dejanska in pravna podlaga tožbenij zahtevkov
Ker imajo zahtevki tožeče stranke različno dejansko in pravno podlago, je za dovoljenost revizije odločilna vrednost vsakega posameznega zahtevka.
ZUS-1 člen 83, 83/2-3. ZIL-1 člen 68, 68/1, 90, 91, 91/1, 92. ZIL člen 60, 72, 73, 73/1.
zelo hude posledice za stranko - ugotovitvena odločba - dovoljena revizija - zahteva za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za predložitev dokazila o tem, da patentirani izum izpolnjuje pogoje po ZIL - preizkus pogojev za podelitev patenta - popolni preizkus patenta - navodila uradne osebe - standard skrbnega ravnanja
Na podlagi ugotovitev, da je iz odločbe Urada razvidno, da je bila izdana na podlagi 60. člena ZIL, in da je v njej navedeno, da prijava očitno ne nasprotuje 8. in 12. členu ZIL, bi tožnica morala vedeti, da ne gre za popolni preizkus patenta in ugotovitveno odločbo o patentibilnosti, zato bi ji moralo biti znano, da mora predložiti tudi dokaz v smislu prvega odstavka 91. člena ZIL-1. Glede obveznosti predložitve dokaza o tem, da patentirani izum izpolnjuje vse zakonske zahteve, je bil torej ZIL jasen, zato Upravno sodišče utemeljeno ni upoštevalo sklicevanja tožnice na zatrjevana navodila uradne osebe Urada.
zavrženje revizije - zastopanje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi - dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu - registracija znamke
Ker tožeča stranka ni izkazala, da ima njena pooblaščenka opravljen pravniški državni izpit, sodišče pa pazi na obstoj upravičenosti za zastopanje po uradni dolžnosti ves čas postopka (80. člen ZPP), je revizijo na podlagi četrtega odstavka 83. člena ZUS-1 v zvezi z 89. členom ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo.
dovoljenost revizije - blagovna znamka - relativni razlog za zavrnitev znamke - pomembnost pravnega vprašanja
Pomembnost postavljenih vprašanj revidentka utemeljuje z grajo izpodbijane odločitve in s ponavljanjem trditev o podobnosti primerjanih znakov, ki jih je uveljavljala že v ugovornem postopku pred Uradom in kasneje pred prvostopenjskim sodiščem. S temi trditvami revidentka ne izkaže niti okoliščin, ki bi utemeljevale pomembnost navedenih pravnih vprašanj za obravnavani primer, niti okoliščin, ki bi utemeljevale pomembnost navedenih pravnih vprašanj za pravni red v celoti. Z njimi skuša namreč skozi očitek napačne analize upoštevnih dejavnikov za presojo podobnosti med spornima znamkama doseči, da Vrhovno sodišče s svojo presojo nadomesti dejansko presojo sodišča prve stopnje.
ZASP člen 12, 105, 105/1, 148, 149, 149/1-3. ZUP člen 43, 130. PDEU člen 106, 106/1.
dovoljena revizija – neenotna praksa sodišča prve stopnje - kolektivno upravljanje avtorskih pravic – dovoljenje za kolektivno upravljanje – položaj stranskega udeleženca – pravni interes vlagatelja zahteve za izdajo enakega dovoljenja – obvezna združitev postopkov – soavtorji avdiovizualnega dela - skladatelj filmske glasbe, ustvarjene posebej za avdiovizualno delo – ustavne pravice – 106. člen PDEU – priložena pravna mnenja
Iz določb 148. in 149. člena ZASP in 130. člena ZUP ne izhaja, da bi Urad moral v primeru, ko več pravnih oseb poda vlogo za izdajo dovoljenja za kolektivno upravljanje za isto vrsto avtorskih del in iste pravice, te obravnavati v enem postopku, v katerem bi moral vsaki od oseb priznati položaj stranke v postopku.
Vlagatelj zahteve za podelitev „prvega trajnega“ dovoljenja za kolektivno upravljanje na podlagi 149. člena ZASP, ne izkazuje pravnega interesa za priznanje položaja stranskega udeleženca v postopku, ki se vodi na zahtevo drugega subjekta, v primeru, ko se za podelitev dovoljenja za kolektivno upravljanje za isto vrsto avtorskih del in za iste pravice poteguje več subjektov.
S stvaritvijo filmske glasbe, ki je posebej ustvarjena za uporabo v tem delu, skladatelj (so)ustvari AVD kot samostojno avtorsko delo. Glede na neizpodbojno domnevo soavtorstva pa mu iz tega naslova skupaj z drugimi soavtorji pripada nedeljiva avtorska pravica na tem delu. To pa pomeni, da iz tega avtorskega dela izvira ena pravica do radiodifuzne retransmisije, s katero lahko zato upravlja le ena kolektivna organizacija, ki združuje vse soavtorje AVD.
stranka v upravnem sporu – aktivna legitimacija – zavrženje tožbe – dopolnitev pritožbe - ničnost
Predhodno priznan status stranke oziroma stranskega udeleženca v upravnem postopku izdaje dovoljenja za kolektivno upravljanje avtorskih in (ali) sorodnih pravic, ki teče na vlogo tretjega, je pogoj za priznanje položaja stranke v upravnem sporu oziroma za vsebinsko obravnavanje tožbe zoper dovoljenje, izdano v tem postopku.
dovoljena revizija - registracija blagovne znamke - relativni razlogi za zavrnitev registracije znamke - podobnost znamke - celovita presoja podobnosti znamk - verjetnost zmede na trgu
Kljub določenim podobnostim obeh primerov, ki jih izpostavlja revidentka, pa revizijsko sodišče ocenjuje, da med njima obstajajo znatne razlike, ki pretehtajo v prid presoji, da v konkretnem primeru ni možna analogna uporaba pravnih argumentov iz sodbe SEU C-21/08 P z dne 26. 3. 2009 in Splošnega sodišča T-38/04 z dne 15. 11. 2007.
ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1b. ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-3.
znamka – relativni razlog za zavrnitev znamke – podobnost znakov - celovita presoja podobnosti znamk – ugovor zoper zavrnitev registraciji znamke – dovoljenost revizije – obstoj zelo hudih posledic
Revizijske navedbe (izguba oziroma preprečitev povečanja ugleda, nezmožnost pridobitve novih potrošnikov in nemožnost prodaje znamke) predstavljajo zgolj abstraktno videnje revidentke, kakšne škodne posledice naj bi nastale zaradi zavrnitve registracije znaka. Le-te pa za utemeljitev zelo hudih posledic ne zadoščajo.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS4002067
ZIL-1 člen 47, 121. ZS člen 113a, 113a/1, 113a/2.
industrijska lastnina – blagovna znamka – kršitev blagovne znamke – blago v tranzitu – uporaba blagovne znamke v gospodarskem prometu – tranzit blaga – ponaredki – predhodno vprašanje države članice – teritorialni učinek blagovne znamke
Obstoj kršitve pravic industrijske lastnine se presoja po predpisih, ki so veljali v času zatrjevanih kršitvenih ravnanj. V konkretnem primeru tožeča stranka zatrjuje, da naj bi do kršitvenih ravnanj prišlo pred pristopom Republike Slovenije k Evropski uniji.
Vrhovno sodišče je na podlagi navedenega in ob upoštevanju intertemporalnih pravil, kot so se izoblikovala v pravu Evropske skupnosti, predvsem v zadevi Ynos kft proti János Varga (C-302/04 z dne 10. 1. 2006), ki se smiselno sklicuje na zadevo Andersson proti Wakeras-Andersson (C-321/97 z dne 15. 6. 1999), konkretno pravila, da »je SES pristojno za razlago Direktive glede njene uporabe v novi državi članici le od dneva (njenega) pristopa k Evropski uniji«, pa tudi ob upoštevanju razlogov Ustavnega sodišča v sklepu Up-282/09-10 z dne 24. 11. 2009, predlog tožeče stranke za pridobitev predhodne odločbe SEU zavrnilo.
Pravno odločilen za opredelitev določenega dejanja kot dejanja, storjenega v gospodarskem prometu, je namen zaradi katerega je bilo to dejanje opravljeno. To je namen trgovanja. Ker v postopku pred nižjimi sodišči ni bilo ugotovljeno, da bi bila dejanja tožencev, ki jih našteva revidentka, opravljena z namenom trženja blaga oziroma dajanja blaga na trg v tranzitni državi, to je v Republiki Sloveniji, je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da kršitev pravic iz blagovne znamke tožeče stranke ni dokazana. Dokler namreč z znamko zavarovano blago ne vstopi na trg, kjer je ta pravica vzpostavljena z registracijo, uporaba znaka v gospodarskem prometu ni podana. Tranzit, ki ne pomeni trženja blaga (v tranzitni državi), tudi ne pomeni uporabe znamke v gospodarskem prometu, ki bi lahko škodovala njenemu imetniku.
pravo intelektualne lastnine – obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic – dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – pravica do pravičnega nadomestila za tonsko in vizualno snemanje varovanih del – prosto reproduciranje objavljenega dela za privatno ali drugo lastno uporabo – enotno nadomestilo – upravičenci do nadomestila – dogovor o delitvi nadomestila – začasno dovoljenje – odločanje po prostem preudarku – postopek izdaje dovoljenja – dovoljenje za avtorje - stalno dovoljenje – sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij - različne kategorije upravičencev
S pravico do pravičnega nadomestila za tonsko in vizualno snemanje varovanih del, ki se izvrši pod pogoji privatne ali druge lastne uporabe iz 50. člena ZASP, lahko upravlja samo tista kolektivna organizacija, v katero so vključene vse raznovrstne kategorije upravičencev (bodisi s članstvom v kolektivni organizaciji ali pa s pooblastili, danimi že obstoječi kolektivni organizaciji), torej tako avtorji kot tudi izvajalci in proizvajalci fonogramov oziroma filmski producenti. Zato je Urad utemeljeno zavrnil revidentovo zahtevo za izdajo stalnega dovoljenja in dovoljenja za avtorje za kolektivno upravljanje tega nadomestila.
Določbe ZASP pravico do nadomestila urejajo na način, da je njena uveljavitev enotna in prepuščena kolektivnim organizacijam z ustreznim članstvom, da jo uveljavijo na predpisan način. Ker revident ni izkazal, da bo zagotovil uspešno izvajanje kolektivnega upravljanja za tiste upravičence, ki jih ne zastopa oziroma mu niso dali pooblastila in kljub pozivu ni predložil sporazuma o ureditvi medsebojnih razmerij z različnimi kategorijami upravičencev do nadomestila, je zavrnitev njegove zahteve za izdajo začasnega dovoljenja v skladu s tretjim odstavkom 189. člena ZASP.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015362
ZASP člen 72, 72/2, 146, 146/1, 147, 151, 151/1, 151/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
dopuščena revizija – avtorsko pravo - prostovoljno kolektivno upravljanje avtorskih pravic – mehanične pravice – pooblastilo za izterjavo nadomestil – nadomestilo za reproduciranje glasbenih del na fonograme – pomembno pravno vprašanje
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno stališče sodišč, da je tožnik upravičen v svojem imenu in za račun avtorjev izterjevati plačila nadomestil za reproduciranje glasbenih del na fonograme.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUP člen 43. ZASP člen 147.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - položaj stranskega udeleženca - že rešeno pravno vprašanje - pravni interes imetnika avtorske in sorodnih pravic - postopek izdaje dovoljenja za kolektivno upravljanje
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident.
O vprašanju pravnega interesa imetnikov pravic v postopku izdaje dovoljenja za kolektivno upravljanje je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče v sodbi X Ips 161/2011 z dne 30. 11. 2011, in sicer, da imetnik avtorske in sorodnih pravic v postopku izdaje dovoljenja za kolektivno upravljanje nima položaja stranskega udeleženca, od tega stališča pa izpodbijana sodba sodišča prve stopnje ne odstopa. Ker vprašanje, ki ga izpostavlja revidentka v reviziji, predstavlja že rešeno pravno vprašanje, se po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ne šteje za pomembno pravno vprašanje (odločba Vrhovnega sodišča X Ips 435/2007 in ostale).
ZASP člen 162, 162a, 162a/1, 162a/5. ZUP člen 9. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1-4.
avtorsko pravo – nadzor nad zakonitostjo delovanja kolektivne organizacije – poziv o odpravi kršitev ali izjavi o dejstvih - ni upravni akt – načelo zaslišanja stranke – subsidiarno sodno varstvo v upravnem sporu
Poziv nima narave upravnega akta iz 2. člena ZUS-1, saj z njim ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. Poziv ne predstavlja odločitve URSIL po prvem odstavku 162. a člena ZASP, temveč ima glede na svojo vsebino značaj zapisniških ugotovitev o kršitvah ZASP, ki jih je storila tožeča stranka (kolektivna organizacija) v postopku nadzora nad zakonitostjo njenega delovanja in daje tožeči stranki možnost, da se o teh ugotovitvah lahko v roku izreče ali ugotovljene kršitve prostovoljno odpravi.
Ker tožba ni bila vložena kot tožba iz 4. člena ZUS-1, se sodišče prve stopnje utemeljeno ni opredeljevalo do tega vprašanja, ki ga tožeča stranka izpostavlja v pritožbi.
ZPP člen 371, 380, 380/1. OZ člen 198, 347, 347/1, 349. ZOR člen 219, 372, 372/1, 374. ZASP člen 81, 146, 146/1, 146/1-1, 146/1-4, 153.
avtorsko pravo - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – male glasbene pravice – avtorski honorar in nadomestilo – neupravičena pridobitev – zastaranje – zastaralni rok – občasne terjatve – obstoj pogodbe o uporabi avtorskih del – kršitev avtorskih pravic – zmotna uporaba materialnega prava
ZASP v primerih, kot je obravnavani, predvideva prenos neizključnih avtorskih pravic oziroma podelitev dovoljenj (licenc) uporabnikom za uporabo avtorskih del (glej 1. točko 146. člena ZASP). Ob prenosu avtorskih pravic je predvideno plačilo avtorskega honorarja in nadomestila (81. člen ZASP), ki je za male glasbene pravice urejeno (dogovorjeno) s Pravilnikom (153. člen ZASP). Šele v tem primeru je po Pravilniku, ki predvideva mesečno plačevanje honorarjev in nadomestil, za katera sicer velja splošni zastaralni rok, mogoče sklepati o občasni naravi vtoževanih terjatev in posledično o triletnem zastaralnem roku po prvem odstavku 347. člena OZ (prej prvem odstavku 372. člena ZOR).
Ker v konkretni zadevi med pravdnima strankama ni bila dogovorjena (dovoljena) uporaba avtorskih del, je toženec kršil avtorske pravice, ki jih ščiti tožnik, in je temelj tožbenega zahtevka, upoštevaje tožnikovo trditveno podlago, mogoče najti v določbah OZ (prej ZOR) o neupravičeni obogatitvi (konkretneje v določbi 198. člena OZ oziroma prej 219. člena ZOR o uporabi tuje stvari v svojo korist).