Ker je bil izvršilni postopek ustavljen v posledici upnikovega dispozitivnega ravnanja, ne pa v posledici ugotovitve, da je bila v tem postopku terjatev poplačana, dolžnik nima pravnega interesa za izpodbijanje odločitve sodišča prve stopnje o delni zavrnitvi njegovega ugovora po izteku roka, saj tudi morebitna ugoditev pritožbi za pritožnika ne bi pomenila izboljšanja pravnega področja.
ZIZ člen 52, 83. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 39, 39/3, 76.
zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe - rubež premičnin - lastništvo predmetov
Pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da je lastnica stanovanja zatrjevala svojo lastninsko pravico na zarubljenih predmetih, ni odločilno dejstvo za zaključek o obstoju nepravilnosti pri opravljanju izvršbe. Relevantna je posest zarubljenih stvari, ki pa je dolžnik niti v zahtevi niti v pritožbi ne zanika.
pravni interes - naknadno odpadel pravni interes - poplačilo upnika pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi
Ker je pritožben interes v konkretnem primeru vezan na obstoj možnosti poplačila upnika pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, sodišče druge stopnje glede na to, da se upnik ni pritožil zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje (med drugim) zavrnilo ugovor zoper sklep o izvršbi ter izvršbo odložilo do odločitve Vrhovnega sodišča o zahtevi za varstvo zakonitosti, zaključuje, da je naknadno (po vložitvi pritožbe) odpadel, saj tudi morebitna ugoditev pritožbi za pritožnika ne bi pomenila izboljšanja pravnega položaja.
spor majhne vrednosti – omejeno navajanje dejstev in predlaganje dokazov – prekluzija – poostreno načelo prekluzije – nedovoljeni pritožbeni razlogi – obvestitev drugega o pravdi
V sporu majhne vrednosti ni mogoče (niti smiselno) uporabiti določbe drugega odstavka 286. člena ZPP.
vknjižba izvedene pravice - pravočasnost ugovora - postopanje nepristojnega sodišča
Ugovor je bil naslovljen na nepristojno sodišče in na nepristojno sodišče tudi poslan. Na pristojno sodišče je vloga prispela prepozno, po poteku roka za ugovor. Pravni pouk je glede naslova za vložitev ugovora povsem jasen, za njegovo razumevanje ni potrebno nobeno pravno znanje. Tudi ni mogoče nepravilne vložitve pripisati očitni pomoti vložnika. Sodna praksa zavzema enotno stališče, da je vložitev tožbe pri nepristojnem sodišču mogoče pripisati očitni pomoti vložnika, zaradi katere se po 8. odstavku 112. člena ZPP lahko šteje, da je bila vloga pravočasno vložena, če je vloga samo poslana napačnemu sodišču, a je pravilno naslovljena. Vendar pa ni mogoče spregledati ravnanja sodišča, ki je pisanje prejelo in ga kot nepristojno vrnilo vložnici. Če bi namreč 22.4.2016, ko je pisanje že pregledalo, postopalo pravilno in le tega odstopilo pristojnemu sodišču (prim. 229. člen Sodnega reda), bi pisanje verjetno prispelo pravočasno, do 25.4.2016. Zato dejstva, da je pisanje prispelo na pristojno sodišče po izteku roka za ugovor, v taki situaciji ni mogoče šteti v breme vlagatelja pisanja.
Pred oddajo pridržanja v posebni socialno varstveni zavod mora sodišče pridobiti glede ustreznosti posameznega zavoda mnenje izvedenca psihiatrične stroke.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00000941
ZFPPIPP člen 21, 21/4, 73, 201, 201/2, 201/2-4, 201/2-5, 201/3, 205, 208, 208/1, 212, 212/6, 242, 242/1. OZ člen 59, 59/1, 1018, 1028, 1028/2.
glasovanje o prisilni poravnavi - ustavitev postopka prisilne poravnave - prisilna poravnava - prijava in preizkus terjatev - odločanje upnikov o sprejetju prisilne poravnave - izračun deleža glasovalnih pravic upnika pri glasovanju o sprejetju prisilne poravnave - terjatve, za katere učinkuje potrjena prisilna poravnava - poroštvo - prehod upnikovih pravic na poroka (subrogacija) - razmerje med porokom in dolžnikom - pogojne terjatve - navadne terjatve - odložni pogoj
Za izračun deleža glasovalnih pravic upnika pri glasovanju o sprejetju prisilne poravnave je pomemben znesek vsake priznane ali verjetno izkazane terjatve upnika iz 73. člena ZFPPIPP, pomnožen s količnikom za glasovanje o prisilni poravnavi. Ta količnik pa je pri navadnih terjatvah (med drugim) odvisen tudi od dejstva, ali gre za terjatev povezano z odložnim pogojem. Za navadno terjatev, ki je povezana z odložnim pogojem, ZFPPIPP v 4. točki drugega odstavka 201. člena določa količnik za glasovanje 0,5, za druge navadne terjatve pa v 5. točki citiranega določila količnik za glasovanje 1,00. Določitev količnika, s katerim je treba ponderirati priznane oziroma verjetno izkazane navadne terjatve posameznih upnikov, ki so navedene v končnem seznamu preizkušenih terjatev, pa ne spada v fazo preizkusa terjatev, ampak v fazo glasovanja o prisilni poravnavi oziroma fazo ugotavljanja rezultatov glasovanja o sprejetju prisilne poravnave.
Pri regresni terjatvi solidarnih porokov do dolžnika, gre za navadno terjatev, povezano z odložnim pogojem, ki je nastala v času, ko je bila dana poroštvena zaveza.
Ker delodajalec kot imetnik nevarne stvari - delovnega stroja ni poskrbel za varno delovno okolje, tožniku ni mogoče očitati, da je z 10% soprispeval k nastanku škode.
EZ člen 70, 87. OZ člen 355, 355/1, 355/1-6, 369, 369/3, 369/5. OZ člen 369, 369/3, 369/5, 1034, 1034/2, 1034/3. SPZ člen 68. SZ-1 člen 24, 24/4, 24/5, 24/6. ZTLR člen 15. Akt Agencije Republike Slovenije za energetiko o določitvi metodologije za določitev splošnih pogojev za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja člen 15. Splošni pogoji za dobavo toplote iz vročevodnega omrežja Javnega podjetja Toplotna oskrba d.o.o. člen 17, 17/1. Splošni pogoji Javnega podjetja Energetika Maribor d.o.o. za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja Mestne občine Maribor člen 1, 2, 2/1, 2/1-16, 19, 19/2, 22, 22/6.
Za terjatve, ki so nastale v času veljavnosti Splošnih pogojev iz leta 2006, izhaja torej subsidiarna odgovornost toženca kot lastnika neprofitnega stanovanja že iz 22. člena Splošnih pogojev, kakor tudi iz 3. člena Pogodbe o dobavi in sprejemu toplote, kot bo to podrobneje obrazloženo v nadaljevanju tega sklepa.
Za terjatve, ki so nastale v času veljavnosti Splošnih pogojev iz leta 2000, izhaja torej subsidiarna odgovornost toženca kot lastnika neprofitnega stanovanja iz 3. člena Pogodbe o dobavi in sprejemu toplote in ne iz določb 15. člena ZTLR oziroma 68. člena SPZ, kot je to zmotno presodilo sodišče prve stopnje.
Če je bilo zastaranje pretrgano z vložitvijo tožbe ali s kakšnim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev ali z uveljavljanjem pobota terjatev v sporu oziroma s priglasitvijo terjatve v kakšnem drugem postopku, začne znova teči od dneva, ko je spor končan ali kako drugače poravnan. To velja tudi, če je bilo zastaranje pretrgano s predlogom za prisilno izvršbo ali zavarovanje (tretji odstavek v zvezi s petim odstavkom 369. člena OZ).
ZIZ člen 44, 44/1, 44/3, 53, 53/2, 62, 62/2. ZFPPIPP člen 221.b. ZPP člen 436, 436/3.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - razveljavitev sklepa o izvršbi - dovolilni del – dajatveni del - uvrstitev dospele terjatve na seznam terjatev - poenostavljena prisilna poravnava
Če je v izvršilnem postopku izdan sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, izvršilno sodišče s takim sklepom naloži dolžniku, da v osmih dneh po vročitvi sklepa, plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški ter dovoli izvršbo. V konkretnem primeru je izvršilno sodišče takšen sklep tudi izdalo. Ker je dolžnik (kasneje tožena stranka) zoper takšen sklep vložil obrazložen ugovor (drugi odstavek 53. člena ZIZ), je izvršilno sodišče v skladu z določbo drugega odstavka 62. člena ZIZ s sklepom pravilno odločilo, da se sklep o izvršbi razveljavi v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo (dovolilni del sklepa o izvršbi), o zahtevku in stroških (dajatveni del sklepa o izvršbi) pa bo odločalo pristojno sodišče v pravdnem postopku.
vštevanje nadur v pokojninsko osnovo – starostna pokojnina
Glede vštevanja nadur v pokojninsko osnovo tožnika za obdobje od leta 1970 do 1984 je bilo že pravnomočno odločeno, dejansko stanje se glede na dokončno in pravnomočno odločitev tožene stranke v letu 2007 ni spremenilo, spremenila se tudi ni pravna podlaga, na katero se opira zahtevek. Zato tožbeni zahtevek, da je tožena stranka v roku 30 dni od pravnomočnosti te sodbe dolžna tožniku ponovno odmeriti starostno pokojnino z upoštevanjem osebnega dohodka za delo preko polnega delovnega časa v letih od 1970 do 1984, ni utemeljen.
Po 2. alineji prvega odstavka 54. člena ZPIZ-2 ima pravico do vdovske pokojnine, ob pogojih iz 53. člena ZPIZ-2, tudi razvezani zakonec, če ima po sodni odločbi pravico do preživnine in jo je užival do smrti zavarovanca ali uživalca pravic, določenih s tem zakonom. Tožnici je bila preživnina s sodno odločbo priznana, vendar te preživnine nikoli ni uživala. Zato za priznanje pravice do vdovske pokojnine ne izpolnjuje pogojev.
jamčevalni zahtevki - znižanje kupnine - stroški popravila stvari
Pri jamčevalnem zahtevku za znižanje cene se cena zniža v razmerju med vrednostjo stvari brez napake in vrednostjo stvari z napako. Stroški, ki jih je imel kupec s popravo napake zato z razliko v vrednosti stvari nimajo nobene zveze, zato zahtevek na znižanje kupnine zaradi stroškov ni sklepčen.
izdaja plačilnega naloga v gospodarskih sporih - sestavine sodbe - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neprerekana dejstva
V gospodarskih sporih za izdajo plačilnega naloga obsega obrazložitev sodbe najprej samo navedbo tožbenih zahtevkov in dejstev, na katere stranke opirajo zahtevke, pravni pouk pa pouk o pravici do pritožbe ter navedbo, da bo sodba z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP izdana, če bo stranka pravočasno napovedala pritožbo.
ZZVZZ člen 19, 34, 34/3. ZPIZ-2 člen 66, 66/1, 66/1-3.
začasna nezmožnost za delo – bolniški stalež – poškodba pri delu
Tožnik je bil začasno nezmožen za delo zaradi bolezni, saj leptospiroza sodi med bolezni. Sodišče prve stopnje pa je napačno štelo kot vzrok tožnikove začasne nezmožnosti za delo bolezen in ne poškodbe pri delu v smislu 3. alineje 66. člena ZPIZ-2, čeprav je pravilno ugotovilo, da se je tožnik s to boleznijo okužil med opravljanjem dela v službi. Gre za obolenje, ki je posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela. Takšno obolenje pa se, skladno s 3. alinejo 66. člena ZPIZ-2, šteje za poškodbo pri delu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084833
ZPP člen 458.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi
Sodba, s katero je končan spor v postopku majhne vrednosti, se lahko izpodbija zgolj zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
URS člen 1, 14, 22, 158. ZPIZ-2 člen 194. OZ člen 190, 191. ZPP člen 3, 3/3, 7, 180, 212, 214, 214/2, 285, 339, 339/2, 239/2-14.
starostna pokojnina - vrnitev preplačila
Ker je odločba, s katero je bilo odločeno, da tožnica v določenem obdobju nima pravice do izplačila sorazmernega dela starostne pokojnine (ker je imela v istem obdobju status zavarovanke), postala pravnomočna, je tožnica neupravičeno prejeto pokojnino za to obdobje dolžna vrniti. Tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb o dolžnosti vrnitve preplačila je zato neutemeljen.
Za tožnikovo ženo, ki v letu 2012 ni imela dohodkov, ima pa jih v letu 2013, se na podlagi 3. odstavka 15. člena ZUPJS pri ugotavljanju upravičenosti do pravice iz javnih sredstev upoštevajo njeni tekoči dohodki iz leta 2013, ustrezno preračunani na raven preteklega leta 2012. Za tožnika pa se kljub temu, da je zaradi invalidske upokojitve prenehal prejemati plačo, po 1. odstavku 15. člena ZUPJS lahko upošteva le plača iz leta 2012. Za upoštevanje invalidske pokojnine, kot tekočega dohodka iz leta 2013, v obravnavanem obdobju v ZUPJS ni bilo podlage.
Šele s 5. členom ZUPJS-C, na katerega se je zmotno oprlo sodišče prve stopnje, je bil 15. člen ZUPJS spremenjen in dopolnjen tako, da v kolikor pride do spremembe vrste periodičnega dohodka, ker oseba določenega periodičnega dohodka ne prejema več ali prejema drugo vrsto periodičnega dohodka, se periodični dohodek, ki ga ne prejema več, ne upošteva, upošteva pa se morebitni novi periodični dohodek na način kot velja za upoštevanje tekočih dohodkov.
Ker so bili v predsodnem postopku upoštevani napačni dohodki družine, je sodišče prve stopnje izpodbijane odločbe utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.
Po 1. odstavku 203. člena ZPIZ-1 se med drugim tudi glede plač, po katerih se obračunava pokojninska osnova in odmerja pokojnina, uporabljajo podatki iz matične evidence zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Matična evidenca ima naravo javne evidence, kar pomeni, da dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno. Vendar pa je v skladu s 4. odstavkom 224. člena ZPP dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, ali da je sama listina nepravilno sestavljena, kar velja tudi glede podatkov matične evidence. Četudi so podatki o plačah v matični evidenci vpisani na podlagi M4 obrazcev, ki so jih za zavarovance vsako leto dolžni posredovati delodajalci, to ne pomeni, da v sodnem postopku predloženih listin ne bi bilo potrebno razčleniti, jih analizirati in vestno, skrbno ter po pravilih logičnega sklepanja primerjati s podatki matične evidence.