TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v točkah I. in IV. izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V preostalem delu - zoper točki II. in III. izreka sodbe sodišča prve stopnje se pritožba tožene stranke zavrže.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Za terjatve, ki so nastale v času veljavnosti Splošnih pogojev iz leta 2006, izhaja torej subsidiarna odgovornost toženca kot lastnika neprofitnega stanovanja že iz 22. člena Splošnih pogojev, kakor tudi iz 3. člena Pogodbe o dobavi in sprejemu toplote, kot bo to podrobneje obrazloženo v nadaljevanju tega sklepa.

Za terjatve, ki so nastale v času veljavnosti Splošnih pogojev iz leta 2000, izhaja torej subsidiarna odgovornost toženca kot lastnika neprofitnega stanovanja iz 3. člena Pogodbe o dobavi in sprejemu toplote in ne iz določb 15. člena ZTLR oziroma 68. člena SPZ, kot je to zmotno presodilo sodišče prve stopnje.

Če je bilo zastaranje pretrgano z vložitvijo tožbe ali s kakšnim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev ali z uveljavljanjem pobota terjatev v sporu oziroma s priglasitvijo terjatve v kakšnem drugem postopku, začne znova teči od dneva, ko je spor končan ali kako drugače poravnan. To velja tudi, če je bilo zastaranje pretrgano s predlogom za prisilno izvršbo ali zavarovanje (tretji odstavek v zvezi s petim odstavkom 369. člena OZ).