USTAVNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0085860
ZDZdr člen 39, 61, 62, 71, 71/1. URS člen 19, 19/1, 35, 51.
sprejem na zdravljenje brez privolitve – zadržanje na zaprtem oddelku – zdravljenje pod posebnim nadzorom – varovani oddelek – načelo kontradiktornosti – pravica do izjave – zaslišanje udeleženca – nujnost zdravljenja – nujnost stalnega nadzora – varstvo osebne svobode – varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic – pravica do zdravstvenega varstva
Udeleženčevo zdravstveno stanje, zaradi katerega njegovo zaslišanje ni bilo mogoče, je bilo posledica potreb zdravstvenega procesa. Ker je bil na naroku prisoten udeleženčev odvetnik, ki se je neposredno seznanil z udeleženčevim zdravstvenim stanjem in strokovnim mnenjem izvedenca, udeleženčeva pravica do izjave ni bila kršena. Zaslišanje udeleženca je predvideno le, če ga je glede na zdravstveno stanje mogoče izvesti. Da zaslišanje ni mogoče, je sodišče ugotovilo na podlagi neposrednega stika z udeležencem.
Ne glede na jasno določbo petega odstavka 342. člena ZFPPIPP, ki preprečuje posege v pravice kupca (ki je na podlagi javne dražbe, zbiranja ponudb ali neposrednih pogajanj kupil določeno premoženje stečajnega dolžnika v okviru stečajnega postopka), je potrebno v sodnem postopku, v katerem uveljavlja tretja oseba (npr. predkupni upravičenec) zahtevek za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe (ali katerikoli drug zahtevek, katerega uveljavitev posega v pravice kupca), vendarle upoštevati navedbe tožeče stranke o zatrjevanem obstoju okoliščin, ki kažejo na zlorabo prodaje v okviru stečajnega postopka.
Obravnavani spor se nanaša na tožničino zahtevo, vloženo pri tožencu, s katero je uveljavljala razveljavitev odločbe o preplačilu starostne pokojnine v spornem obdobju in o dolžnosti vračila neupravičeno izplačanega zneska. Po 183. členu ZPIZ-2 dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, razveljavi ali spremeni pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala (prvi odstavek). Odločba se lahko izda v roku 10 let od vročitve dokončne odločbe zavarovancu ali uživalcu pravic, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta. Pogoji, določeni v 183. členu ZPIZ-2 za razveljavitev oziroma odpravo dokončne odločbe toženca, niso izpolnjeni, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca.
ZIZ člen 44, 44/1, 44/3, 53, 53/2, 62, 62/2. ZFPPIPP člen 221.b. ZPP člen 436, 436/3.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - razveljavitev sklepa o izvršbi - dovolilni del – dajatveni del - uvrstitev dospele terjatve na seznam terjatev - poenostavljena prisilna poravnava
Če je v izvršilnem postopku izdan sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, izvršilno sodišče s takim sklepom naloži dolžniku, da v osmih dneh po vročitvi sklepa, plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški ter dovoli izvršbo. V konkretnem primeru je izvršilno sodišče takšen sklep tudi izdalo. Ker je dolžnik (kasneje tožena stranka) zoper takšen sklep vložil obrazložen ugovor (drugi odstavek 53. člena ZIZ), je izvršilno sodišče v skladu z določbo drugega odstavka 62. člena ZIZ s sklepom pravilno odločilo, da se sklep o izvršbi razveljavi v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo (dovolilni del sklepa o izvršbi), o zahtevku in stroških (dajatveni del sklepa o izvršbi) pa bo odločalo pristojno sodišče v pravdnem postopku.
ZZVZZ člen 19, 34, 34/3. ZPIZ-2 člen 66, 66/1, 66/1-3.
začasna nezmožnost za delo – bolniški stalež – poškodba pri delu
Tožnik je bil začasno nezmožen za delo zaradi bolezni, saj leptospiroza sodi med bolezni. Sodišče prve stopnje pa je napačno štelo kot vzrok tožnikove začasne nezmožnosti za delo bolezen in ne poškodbe pri delu v smislu 3. alineje 66. člena ZPIZ-2, čeprav je pravilno ugotovilo, da se je tožnik s to boleznijo okužil med opravljanjem dela v službi. Gre za obolenje, ki je posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela. Takšno obolenje pa se, skladno s 3. alinejo 66. člena ZPIZ-2, šteje za poškodbo pri delu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je zaradi zmanjšanja števila delavcev v aktualni enoti (kar je bilo posledica zmanjšanja prodajnih površin) iz 22 na 12 pravilno ugotavljala prenehanje potreb po delu primerljivih delavcev le na ravni enote. Ni bila dolžna izvesti primerjave med vsemi pri njej zaposlenimi prodajalci.
plačilo razlike plače – urgentna služba – zdravnik – nujna zdravniška pomoč
V skladu z Razlago KPZZ urgentna služba pomeni organiziran delovni proces, namenjen obravnavi stanj, ki zahtevajo obravnavo pacienta takoj ali najpozneje v 24 urah, z namenom preprečitve poslabšanja zdravstvenega stanja ali smrti pacienta (urgentna stanja). Sodišče prve stopnje je tožničino delo na dan, ko je delala v operacijski dvorani, štelo za urgentno delo, v zvezi s čimer tožena stranka utemeljeno opozarja, da ni vsako delo v operacijski dvorani nujno tudi urgentno delo. Prav tako je štelo, da tožnica ob dnevih, ko je razporejena v porodni blok, opravlja urgentno delo. Razlaga KPZZ določa, da se prostori za posege znotraj porodnega bloka štejejo za operacijsko dvorano. Za operacijsko dvorano se torej ne šteje celoten porodni blok, kot si to zmotno razlaga sodišče prve stopnje, prav tako delo v prostorih za posege znotraj porodnega bloka še ne pomeni nujno tudi opravljanja urgentnega dela. Zaradi zmotnega materialnopravnega stališča je tako ostalo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje o tem, ali tožnica v času, ko opravlja delo v operacijski dvorani in v porodnem bloku, dejansko, več kot 50 % svojega delovnega časa opravlja urgentno službo.
Sodišče druge stopnje ocenjuje, da bo upoštevaje merila iz ZST-1 in ugotovljeno dejansko stanje brez škode za svoje preživljanje tožeča stranka sodno takso zmogla plačati v dvanajstih (in ne v treh) mesečnih obrokih po 51,75 EUR.
upravnik večstanovanjske stavbe – pogodba o opravljanju upravniških storitev – sprememba lastništva nepremičnine – pravni nasledniki
Pogodba o upravljanju z upravnikom je sklenjena, ko jo podpišejo upravnik in lastniki, ki imajo več kot 50 % solastniških deležev na večstanovanjski stavbi, pravno razmerje med etažnimi lastniki in upravnikom se vzpostavi s sklenitvijo pogodbe o opravljanju upravniških storitev. Ko je pogodba o upravljanju sklenjena, zavezuje vse etažne lastnike, v primeru spremembe lastništva nepremičnine pa tudi njihove pravne naslednike.
Po 2. alineji prvega odstavka 54. člena ZPIZ-2 ima pravico do vdovske pokojnine, ob pogojih iz 53. člena ZPIZ-2, tudi razvezani zakonec, če ima po sodni odločbi pravico do preživnine in jo je užival do smrti zavarovanca ali uživalca pravic, določenih s tem zakonom. Tožnici je bila preživnina s sodno odločbo priznana, vendar te preživnine nikoli ni uživala. Zato za priznanje pravice do vdovske pokojnine ne izpolnjuje pogojev.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – omejitev trajanja zaposlitve - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Na podlagi 56. čl. ZDR-1 se šteje, da je delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas, če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo. Stranki sta sklenili pogodbo o zaposlitvi, v kateri je določeno, da se sklepa za določen čas „zaradi usposabljanja“, kar je sicer lahko razlog za sklepanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas skladno z 8. alinejo 1. odst. 54. čl. ZDR-1. Toženka ni dokazala, da je obstajal zakoniti razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je naveden v sklenjeni pogodbi o zaposlitvi. Tožnik ni bil deležen usposabljanja, poleg tega glede na tožnikovo izobrazbo in delovne izkušnje ter za delo, ki ga je pri toženki opravljal, usposabljanje ni bilo potrebno. Zato je prišlo do transformacije v delovno razmerje za nedoločen čas in tožniku delovno razmerje ni zakonito prenehalo.
Ustrezna je tudi višina odmerjene denarne kazni, v višini katere je upoštevano tudi dejstvo, da je bil pooblaščenec tožeče stranke zaradi kršitve reda na naroku za glavno obravnavo že kaznovan z denarno kaznijo v višini 100,00 EUR, izrečena denarna kazen pa ni imela nameravanega učinka.
V konkretnem primeru je bilo v zadevi P 46/2016 Okrožnega sodišča v Novem mestu o tožbenem zahtevku glede tožnikove terjatve enkrat že odločeno, sodba je bila nato delno razveljavljena in zadeva vrnjena v ponovni postopek sodišču prve stopnje. Ker je bil torej dokazni postopek v zadevi P 46/2016 Okrožnega sodišča v Novem mestu v obsežnem delu že izveden, je sodišče prve stopnje upoštevaje načelo ekonomičnosti postopka pravilno odločilo, da predhodnega vprašanje ne bo reševalo samo in postopek prekinilo do odločitve v zadevi P 46/2016 Okrožnega sodišča v Novem mestu.
Tožnica, ki je bila pri toženi stranki zaposlena za nedoločen čas od 24. 4. 2008 dalje, od 19. 8. 2014 dalje pa je kot invalid III. kategorije invalidnosti delala s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno, je kot delavka, ki ji je bila (12. 3. 2015) redno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, upravičena do odpravnine v višini, kot če bi delala polni delovni čas, to je do dvakratnika osnove – plače za krajši delovni čas (za 4 ure dnevno).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0084831
OZ člen 148. ZVPSBNO člen 4, 15, 16, 21. URS člen 23, 26.
povrnitev škode – odškodninska odgovornost države za ravnanje sodnika – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost ravnanja – kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Iz izčrpno ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je izvršilna sodnica odločala po vrstnem redu glede na čas vložitve predloga za izvršbo, da zadeva ni veljala za prednostno, a se je zaradi nenehnih urgenc in ugovorov dejansko obravnavala kot taka, ter da sta dolžnica in njen pooblaščenec izkoristila vse procesne možnosti, ki so jima bile na voljo, kar je odločanje o zadevi podaljševalo. Pritožbeno sodišče se nadalje strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da sodnici ni mogoče očitati kršitve procesnih pravil in pomanjkanja profesionalne skrbnosti.
ZDR-1 člen 84, 87, 89, 92, 114, 114/1, 114/2, 114/2-3, 226. ZDR člen 90a, 114.
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – posebno pravno varstvo pred odpovedjo – starejši delavci
Tožnik ob podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (18. 3. 2014) ni bil varovana kategorija delavcev pred odpovedjo po 114. členu ZDR-1. V njegovem primeru varstvo po prvem odstavku 114. člena ZDR-1 ni veljalo, ker je ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi s toženo stranko že izpolnjeval pogoje za varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi po tem členu (kar pomeni, da je šlo za primer iz 3. alineje drugega odstavka 114. člena ZDR-1). Tožnik (rojen 13. 1. 1955) je namreč že ob podpisu pogodbe s toženko, to je 1. 5. 2011, dopolnil 55 let in je glede na določbe tedaj veljavnega ZDR po 201. členu ZDR kot starejši delavec užival posebno varstvo, vključno s posebnim pravnim varstvom pred odpovedjo po prvem odstavku 114. člena ZDR.
Ob zaposlitvi tožnika pri toženi stranki v letu 2011, ni šlo za prehod tožnika k drugemu delodajalcu oziroma za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu pod pogoji iz 90.a člena tedaj veljavnega ZDR. To pa pomeni, da za tožnika ne velja izjema iz 3. alineje drugega odstavka 114. člena ZDR-1 in da tožnik v času podaje izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni užival posebnega varstva pred odpovedjo kot delavec pred upokojitvijo. Posebno varstvo bi za tožnika veljalo le, če bi se pri toženi stranki kot starejši delavec zaposlil potem, ko bi mu prejšnji delodajalec odpovedal pogodbo o zaposlitvi in bi sprejel ustrezno zaposlitev za nedoločen čas pri drugem delodajalcu (toženi stranki), ki bi se zavezal, da bo glede minimalnega odpovednega roka in pravice do odpravnine upošteval delovno dobo delavca pri obeh delodajalcih v smislu 90.a člena ZDR, ki ustreza 92. členu ZDR-1.
Ker se z vmesno sodbo ne zaključuje odločitev o tožbenem zahtevku, pač pa se z njo odloči le o utemeljenosti njegove podlage, lahko pritožbeno sodišče z vmesno sodbo le potrdi ali spremeni sodbo sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na podlago tožbenega zahtevka. Ne more izpodbijane odločitve spremeniti v zavrnilno, saj vmesna sodba ne more biti zavrnilna, ker je pogoj za njeno izdajo, da zadeva še ni zrela za končno odločitev.
izdelava plavalnega ribnika s potočkom – izdelava škarpe – obračun opravljenih del – vrednost del – znižanje plačila – pravočasno grajanje napak
Vrednost del je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi izvedenskega mnenja, ki pravilno upošteva predvidene cene in ocenjene vrednosti del, povezanih z izdelavo škarpe (drugi odstavek 642. člena OZ).
Toženec se je tožbenemu zahtevku upiral tudi z materialnopravnim ugovorom za znižanje plačila (drugi odstavek 635. člena OZ). Pogoj za to, da se ta ugovor lahko uveljavlja, je pravočasno grajanje napak izvršenega posla.
pristojnost - objektivni kriterij - subjektivni kriterij - gospodarski spor - civilni spor - spor o pristojnosti - plačilo odvetniških storitev
V konkretnem primeru gre za spor zaradi neplačila računa odvetniških storitev, v katerem je tožeča stranka odvetnik, zato nista izpolnjena niti subjektivni niti objektivni kriterij, skladno s katerima bi se navedeni postopek lahko vodil po pravilih postopka v gospodarskih sporih. Gre torej za civilno zadevo, za obravnavanje katere je glede na vrednost spornega predmeta, ki ne presega 20.000,00 EUR, stvarno in krajevno pristojno okrajno sodišče.