izdaja plačilnega naloga v gospodarskih sporih - sestavine sodbe - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neprerekana dejstva
V gospodarskih sporih za izdajo plačilnega naloga obsega obrazložitev sodbe najprej samo navedbo tožbenih zahtevkov in dejstev, na katere stranke opirajo zahtevke, pravni pouk pa pouk o pravici do pritožbe ter navedbo, da bo sodba z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP izdana, če bo stranka pravočasno napovedala pritožbo.
vštevanje nadur v pokojninsko osnovo – starostna pokojnina
Glede vštevanja nadur v pokojninsko osnovo tožnika za obdobje od leta 1970 do 1984 je bilo že pravnomočno odločeno, dejansko stanje se glede na dokončno in pravnomočno odločitev tožene stranke v letu 2007 ni spremenilo, spremenila se tudi ni pravna podlaga, na katero se opira zahtevek. Zato tožbeni zahtevek, da je tožena stranka v roku 30 dni od pravnomočnosti te sodbe dolžna tožniku ponovno odmeriti starostno pokojnino z upoštevanjem osebnega dohodka za delo preko polnega delovnega časa v letih od 1970 do 1984, ni utemeljen.
odlog izvršbe na predlog upnika - predlog za predčasno nadaljevanje odložene izvršbe - naknadno pristopljeni upnik
Sodišče presoja izpolnjevanje pogojev za odlog izvršbe na predlog upnika v času odločanja o takšnem predlogu. Če so ti pogoji izpolnjeni, sodišče odloži izvršbo. Če k že odloženi izvršbi naknadno pristopi nov upnik, se vanjo vključi v stanju izvršbe, kot je ta v času njegovega pristopa. Do pristopa že opravljena izvršilna dejanja zanj učinkujejo, od pristopa dalje pa pristopljenemu upniku gredo glede oprave izvršilnih dejanj vse pravice in upravičenja, kot jih ZIZ sicer daje upnikom. To pomeni, da lahko tudi naknadno pristopljeni upnik predlaga predčasno nadaljevanje odložene izvršbe, vendar pa svojega predloga ne more utemeljiti s trditvami, da pogoji za odlog izvršbe niso (več) izpolnjeni, ker sam ni soglašal s takšnim odlogom, temveč mora izkazati za verjetno, da so prenehali razlogi za odlog izvršbe, to je tisti razlogi, ki jih je v predlogu za odlog izvršbe navedel upnik, ki je predlagal odlog.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 37.
vdovska pokojnina - preračun pokojnin
2. odstavek 37. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino, po katerem se pogoji za pridobitev pravice do pokojnine iz 1. odstavka tega člena (preračun pokojnin po uradni dolžnosti) v drugi pogodbenici ugotavljajo po zakonodaji, ki velja na dan uveljavitve Sporazuma, in v katerem je izrecno določeno, da če niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do pokojnine na dan uveljavitve Sporazuma, ostanejo dajatve obveznost pogodbenice, ki jih je priznala, velja tudi za vdovsko pokojnino. Ker je bila zahteva tožničinega moža za priznanje pravice do (sorazmernega dela) invalidske pokojnine pri tožencu zaradi neizpolnjevanja pogojev zavrnjena, je nosilec zavarovanja v BIH v svoje breme prevzel invalidsko pokojnino, ki mu jo je z odločbo v letu 2000 priznal na podlagi skupne pokojninske dobe, to je pokojninske dobe, prebite v BIH in Sloveniji. S tem je ostala njegova obveznost tudi pravica do vdovske pokojnine, ki jo uveljavlja tožnica. Tožbeni zahtevek na priznanje pravice do vdovske pokojnine je zato utemeljeno zavrnjen.
odškodninska odgovornost direktorja - neizkazana škoda - elementi odškodninske odgovornosti - zastaranje
Upoštevati je treba, da za tožečo stranko sama odločitev za nakup nepremičnin ni sporna. Ob dejstvu, da tožeča stranka nepremičnin ni kupovala zase, da so bile vse storitve po pogodbah opravljene (in jih torej tožeči stranki, če bi se takoj odločila za nadaljevanje projekta R., ne bi bilo treba naročati znova, strošek zanje pa bi bil sestavni del prodajne cene) in ob dejstvu, da je tudi sama štela, da imajo nepremičnine zaradi projektov večjo vrednost in to kljub padcu cen nepremičnin, se je v opisani procesni situaciji tako imenovano procesno dokazno breme glede koristi prevesilo na stran tožeče stranke, da dokaže, da te koristi niso bile enake vložku (da so bile enake, je trdil in tudi dovolj prepričljivo izkazal toženec), oziroma nastal je celo dvom, ali je tožeči stranki zaradi zatrjevano protipravnega ravnanja tožene stranke (zatrjevano manjkajoče soglasje za podpis pogodb) sploh nastala kakšna škoda. Načeloma sicer drži pritožbena navedba, da od tožeče stranke ni mogoče pričakovati, da takoj ugotovi vso morebitno škodo in povzročitelja. Vendar to ne pomeni, da lahko tožeča stranka pregled poslov opravi kadarkoli in s tem doseže, da bi zastaranje začelo teči kasneje. Kasnejšo izvedbo pregleda mora utemeljiti s konkretnimi okoliščinami.
ZIZ člen 44, 44/1, 44/3, 53, 53/2, 62, 62/2. ZFPPIPP člen 221.b. ZPP člen 436, 436/3.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - razveljavitev sklepa o izvršbi - dovolilni del – dajatveni del - uvrstitev dospele terjatve na seznam terjatev - poenostavljena prisilna poravnava
Če je v izvršilnem postopku izdan sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, izvršilno sodišče s takim sklepom naloži dolžniku, da v osmih dneh po vročitvi sklepa, plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški ter dovoli izvršbo. V konkretnem primeru je izvršilno sodišče takšen sklep tudi izdalo. Ker je dolžnik (kasneje tožena stranka) zoper takšen sklep vložil obrazložen ugovor (drugi odstavek 53. člena ZIZ), je izvršilno sodišče v skladu z določbo drugega odstavka 62. člena ZIZ s sklepom pravilno odločilo, da se sklep o izvršbi razveljavi v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo (dovolilni del sklepa o izvršbi), o zahtevku in stroških (dajatveni del sklepa o izvršbi) pa bo odločalo pristojno sodišče v pravdnem postopku.
jamčevalni zahtevki - znižanje kupnine - stroški popravila stvari
Pri jamčevalnem zahtevku za znižanje cene se cena zniža v razmerju med vrednostjo stvari brez napake in vrednostjo stvari z napako. Stroški, ki jih je imel kupec s popravo napake zato z razliko v vrednosti stvari nimajo nobene zveze, zato zahtevek na znižanje kupnine zaradi stroškov ni sklepčen.
podjemna pogodba - neposredni zahtevek podizvajalca - pogoji za neposredno plačilo - pripoznava
V skladu z zakonsko določbo 631. člena OZ lahko podizvajalec zahteva plačilo svoje terjatve tudi neposredno od naročnika, in sicer, da mu to terjatev izplača iz vsote, ki jo v tistem trenutku dolguje glavnemu izvajalcu, če so terjatve pripoznane.
Za tožnikovo ženo, ki v letu 2012 ni imela dohodkov, ima pa jih v letu 2013, se na podlagi 3. odstavka 15. člena ZUPJS pri ugotavljanju upravičenosti do pravice iz javnih sredstev upoštevajo njeni tekoči dohodki iz leta 2013, ustrezno preračunani na raven preteklega leta 2012. Za tožnika pa se kljub temu, da je zaradi invalidske upokojitve prenehal prejemati plačo, po 1. odstavku 15. člena ZUPJS lahko upošteva le plača iz leta 2012. Za upoštevanje invalidske pokojnine, kot tekočega dohodka iz leta 2013, v obravnavanem obdobju v ZUPJS ni bilo podlage.
Šele s 5. členom ZUPJS-C, na katerega se je zmotno oprlo sodišče prve stopnje, je bil 15. člen ZUPJS spremenjen in dopolnjen tako, da v kolikor pride do spremembe vrste periodičnega dohodka, ker oseba določenega periodičnega dohodka ne prejema več ali prejema drugo vrsto periodičnega dohodka, se periodični dohodek, ki ga ne prejema več, ne upošteva, upošteva pa se morebitni novi periodični dohodek na način kot velja za upoštevanje tekočih dohodkov.
Ker so bili v predsodnem postopku upoštevani napačni dohodki družine, je sodišče prve stopnje izpodbijane odločbe utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084833
ZPP člen 458.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi
Sodba, s katero je končan spor v postopku majhne vrednosti, se lahko izpodbija zgolj zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je v posledici ekonomskih in organizacijskih razlogov, avtomatizacije poslovanja (npr. elektronska oblika sklepov o izvršbi, digitalizacija podatkov) in zmanjšanja stroškov utemeljeno sprejela odločitev o zmanjšanju števila zaposlenih v oddelku izvršbe, v katerem je bila zaposlena tožnica, zaradi česar je potreba po delu tožnice na delovnem mestu referent spremljave prenehala. Zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
invalidnost – invalid III. kategorije – invalidska pokojnina
Pri tožnici ne gre za popolno izgubo delovne zmožnosti niti za izpolnjevanje drugih pogojev za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, kakor so določene v 41. členu ZPIZ-2. Zato tožbeni zahtevek na razvrstitev tožnice v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
ZAVAROVANJE TERJATEV – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084594
SPZ člen 32. ZIZ člen 277. ZPP člen 163.
sklep o zavarovanju – spor zaradi motenja posesti – načelo hitrosti postopka – materialni rok – instrukcijski rok
Roki iz 32. člena SPZ sodijo v okvir prekluzivnih materialnih rokov. Pri prekluzivnih rokih pravica preneha po samem zakonu, sodišče pa jih ne more podaljšati. Zaradi prekluzije izgubljena pravica zahtevati sodno varstvo v motenjski pravdi ne oživi zaradi morebitnega roka, ki ga postavi sodišče. V teh primerih gre namreč za instrukcijske roke, prekluzija pa pomeni prenehanje pravice same na podlagi zakona.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080159
SPZ člen 66, 66/1, 70, 70/2. ZPP člen 359, 362. ZNP člen 125.
delitev solastne stvari – način delitve – fizična delitev stvari – upravičen interes – izplačilo razlike v vrednosti – prepoved spremembe na slabše
Upoštevanje vsebinskega in vrednostnega vidika je narekovalo, da se je najprej dodelilo solastnikom tiste nepremičnine, za katere so izrecno izrazili interes (katerih vrednost je nižja od vrednosti njihovega solastninskega deleža pred delitvijo), nato pa razdelilo preostale nepremičnine tako, da so v čim manjši meri presegale vrednost njihovega solastniškega deleža. Zaradi opisanega načina delitve nepremičnin je lahko posamezni solastnik dobil tudi nepremičnino, za katero ni izrazil prevzemnega interesa ali je celo izrecno nasprotoval njeni dodelitvi. Če te možnosti ne bi bilo, smoter postopka razdružitve solastnine, ki je v popolnem prenehanju solastnine, pogosto ne bi bil dosežen.
pravica do informacije – pravica do izjave – ne vročitev odgovora na tožbo
Sodišče prve stopnje odgovora na tožbo tožniku ni vročilo pred izdajo izpodbijanega sklepa, zato tožnik ni imel možnosti, da se izjavi o odločilnih dejstvih, ki so bili podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa.
ZFPPIPP člen 97, 97/2, 251. ZPP člen 318, 318/1, 318/1-1.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročanje – osebni stečaj – stečajni upravitelj
Ker je sodišče prve stopnje tožbo vročilo toženki, namesto stečajnemu upravitelju, vročitev tožbe ni bila pravilno opravljena, zato niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - poseg v pravico do zasebnosti - enotna odškodnina - kršitev osebnostne pravice - razžalitev dobrega imena in časti
Toženec je s sporno izjavo posegel v tožnikovo čast in dobro ime. Izražanje mnenj predsednika Komisije in njegove izjave v javnosti pa imajo tudi zato, ker ta razpolaga s številnimi podatki, ki so zaupni, drugačen pomen, kot izjave novinarjev. Zagotovo imajo večjo težo in se v javnosti štejejo za bolj verodostojne. Njegove vrednostne sodbe, ki so povezovale tožnika z afero, so predstavljale protipraven poseg v tožnikovo osebnostno pravico.
PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080799
ZIZ člen 58, 272. OZ člen 183. ZPOmK-1 člen 63a, 63b. URS člen 22.
prepoved dejanj nelojalne konkurence - začasna odredba - prepoved dajanja izjav - varstvo ugleda in dobrega imena - škoda - razpis naroka - vročanje vloge v odgovor
S korespondenco verjetno izkazano sporočanje je po svoji vsebini in naravi takšno, da objektivno gledano samo po sebi z verjetnostjo škodi ali utegne škodovati ugledu in poslovanju upnice.
Ker je navedena škoda že po svoji naravi težko nadomestljiva, je kljub temu, da upnica navedene škode v predlogu za izdajo začasne odredbe ni kvantificirala v denarnem znesku, podala dovolj trditev, da je nastanek tovrstne škode mogoče verjetno ugotoviti.
ZD člen 210, 210/1, 210/2, 210/2-1, 210/2-3, 213, 213/1.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev dediča na pravdo – manj verjetna pravica – spor med dediči o vsebini oporoke in velikosti dednih deležev – obstoj darila – vračunanje daril v dedni delež
Ob ugotovljenih dejstvih, da se dediči ne strinjajo o razumevanju zapustnikove prave volje, izražene v oporoki glede zapisanih zneskov in vštevanja v dedne deleže obeh oporočnih dedinj, bo treba oporočiteljevo pravo voljo ugotoviti v pravdi.
Zaradi posledic poškodbe čeljusti ima tožnik še vedno težave z odpiranjem ust, pri grizenju trde hrane, ne more maksimalno odpreti ust, pri večini obrokov čuti bolečino, oteženo je trdo hrano in težje grize. Vse to pri njem vzbuja duševne bolečine, saj njegovo življenje ni več tako kvalitetno kot prej. Gre za vsakodnevne večkratne omejitve, ki jih bo tožnik občutil do konca življenja, pri čemer je še relativno mlad (rojen leta 1972). Pravična odškodnina iz tega naslova - naslova pretrpljenih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je 2.500,00 EUR.