OZ člen 198. SPZ člen 72/1, 72/2. ZD člen 145/1, 146/1.
plačilo uporabnine - neupravičena pridobitev - neupravičena uporaba skupnega premoženja - dediščinska skupnost - dedni deleži dedičev - predhodno vprašanje
S pravnomočnim sklepom o dedovanju se zapuščina med dediče še ne razdeli in na zapuščini oziroma posameznih pravicah, ki spadajo v zapuščino, še ne nastane solastnina. Vse do delitve zapuščine tako zapuščina predstavlja skupno premoženje dedičev, ki ga dediči uporabljajo skupno.
- Če eden izmed skupnih lastnikov od uporabe v celoti izključuje druge skupne lastnike, prikrajšanim iz naslova neupravičene pridobitve, pripada uporabnina v sorazmerju z njihovim deležem na skupnem premoženju, enako kot to velja za solastnike.
- Do delitve dediči upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno (prvi odstavek 145. člen ZD), zato že po zakonu toženec ne more razpolagati z zapuščino brez soglasja tožnika. Pred delitvijo sme toženec zgolj prenesti svoj dedni delež, bodisi v celoti ali deloma, samo na sodediča (prvi odstavek 146. člena ZD). Sodedič toženca pa je zgolj tožnik.
odmera sodne takse – ugotovitev vrednosti predmeta postopka – zapuščinski postopek – vrednost pozneje ugotovljene zapuščine – vrednost čiste zapuščine – predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju – pravni interes za pritožbo
Sodišče lahko ugotavlja vrednost po prostem preudarku na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi razpolaga. Ker je sodišče za osnovo vzelo nižjo vrednost od tiste, ki jo je sicer v vlogi označil pritožnik, ta v tem delu nima pravnega interesa za pritožbo, saj je znesek takse nižji od zneska, kot bi znašal v primeru, da bi sodišče upoštevalo v vlogi navedeno vrednost.
Sodišče nima zakonske osnove, da bi za odmero takse čakalo do pravnomočne rešitve pravdnega postopka, v katerem se bo višina terjatve natančno ugotovila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0085518
ZPP člen 7, 8, 212, 458, 458/1. ZPreZP-1 člen 14, 14/1, 14/2. OZ člen 83, 615, 615/1.
spor majhne vrednosti – najemna pogodba – molče obnovljena najemna pogodba - nadomestilo stroškov izterjave – trditvena podlaga – protispisnost – nedovoljeni pritožbeni razlogi
Tožeča stranka je v svoji prvi pripravljalni vlogi z dne 25. 3. 2016 trdila, da je podaljšanje najemnega razmerja v skladu z njihovo vsakodnevno poslovno prakso. Nadalje je trdila, da tožena stranka najetega viličarja ni vrnila v skladu s pogodbo (3. 9. 2015), temveč šele 7. 9. 2015, zato ga je očitno potrebovala in uporabljala tudi po izteku dogovorjenih dveh dneh najema. Navedena trditvena podlaga, upoštevaje priznanje tožene stranke v ugovoru zoper sklep o izvršbi, da je najeti viličar uporabljala tudi še dne 4. 9. 2015 (kar je po izteku pogodbeno dogovorjenih dveh dneh najema), kot je to tudi ugotovilo sodišče prve stopnje, po oceni pritožbenega sodišča zadošča za uporabo določbe o molče obnovljenem najemnem razmerju iz 615. člena OZ. Navedeno določilo OZ določa, da se najem molče obnovi, če najemnik po preteku časa, za katerega je bila sklenjena najemna pogodba, še naprej uporablja stvar, najemodajalec pa temu ne nasprotuje. Šteje se, da je sklenjena nova najemna pogodba za nedoločen čas, z enakimi pogoji kot prejšnja (prvi odstavek 615. člena OZ). Upoštevaje ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka najeti viličar uporabljala tudi še 4. 9. 2015, in upoštevaje določila Splošnih pogojev, ki so bila sestavni del sporne najemne pogodbe, da se trajanje najema konča z dnem, ko se najeti viličar fizično nahaja pri najemodajalcu, je bilo navedeno najemno razmerje 4. 9. 2015 molče obnovljeno in nato končano oziroma odpovedano z vrnitvijo viličarja dne 7. 9. 2015.
Nadomestilo stroškov izterjave je določeno v pavšalnem znesku 40,00 EUR (drugi odstavek 14. člena ZPreZP-1) in predstavlja približek stroškov, ki bi jih imela tožeča stranka, če bi za pripravo obvestila o zamudi najela pooblaščenca odvetnika. Za uporabo navedene določbe oziroma pridobitev pravice do nadomestila stroškov izterjave zadostuje nastanek dolžnikove zamude (prvi odstavek 14. člena ZPreZP-1). Zato tožeči stranki ni treba zatrjevati in dokazovati elementov odškodninske odgovornosti, kot tudi ne dejanske višine stroškov izterjave.
Za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov po višini ni potrebno izčrpno pojasnjevanje odločitve o vsaki stroškovni postavki v obrazložitvi. Zadostuje namreč, če je odmera na pregleden način, ki na pritožbeni stopnji omogoča njen preizkus, opravljena že na stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa.
povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - trditvena podlaga
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da skupen znesek prisojene odškodnine 56.000,00 EUR, kot celota ustreza pravnemu standardu pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki jo je tožnica utrpela v posledici škodnega dogodka. Pri prisoji odškodnine je bilo pravilno uporabljeno materialno pravo (179. in 182. člen OZ), upoštevani so bili subjektivni in objektivni kriteriji za prisojo odškodnine, okoliščine konkretnega primera in sodna praksa v podobnih primerih.
ZPP člen 95, 98, 98/1, 98/2, 98/3, 98/4, 98/5, 108.
zavrženje revizije – pooblastilo – brezplačna pravna pomoč
Odločba o odobreni brezplačni pravni pomoči, četudi se nanaša izrecno le na vložitev revizije, ne more nadomestiti pooblastila oziroma sklenitve posebnega pooblastilnega razmerja za vložitev revizije.
Odvetnica je za tožečo stranko, ki je pred tem ni zastopala, vložila revizijo, kateri ni priložila pooblastila za zastopanje tožeče stranke, ampak le odločbo o brezplačni pravni pomoči, iz katere izhaja, da je bila tožeči stranki brezplačna pravna pomoč odobrena za vložitev izrednega pravnega sredstva in za oprostitev plačila stroškov postopka. Zato je revizija pravilno zavržena.
ZDR-1 člen 87, 87/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2. ZJU člen 93, 94. KZ-1 člen 99, 257, 257/2, 257/3, 259, 259/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – javni uslužbenec - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva – kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic – uradna oseba
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi kršitve pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja, ki imajo vse znake kaznivega dejanja (1. alineja prvega odstavka 110. člena ZDR-1). V izredni odpovedi je zapisala, da je tožnika napotila na čakanje na delo, zato tožnik ni imel pooblastil za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi in ker mu v času čakanja doma nadrejene osebe niso dale nobenih navodil za izdajanje upravnih odločb iz njegove pristojnosti, je tožnik s tem, ko je izdal sporno odločbo (soglasje), storil očitano kršitev. Očitala mu je, da je storil kršitev, ki ima vse znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva po prvem odstavku 259. člena KZ-1 ter zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 257. člena KZ-1.
Tožnik ni imel namena pridobiti sebi ali komu drugemu protipravno premoženjsko oziroma nepremoženjsko korist, kar je zakonski znak kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in pravic po določbi 257. člena KZ-1. Navedeno kaznivo dejanje stori uradna oseba ali javni uslužbenec, ki za to, da bi sebi ali komu drugemu pridobila kakšno nepremoženjsko korist ali da bi komu prizadejala škodo, izrabi svoj uradni položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradne dolžnosti (prvi odstavek 257. člena KZ-1) oziroma uradna oseba ali javni uslužbenec, ki za to, da bi sebi ali komu drugemu pridobila protipravno premoženjsko korist, izrabi svoj uradni položaj ali prestopi meje pravic ali ne opravi uradne dolžnosti (tretji odstavek 257. člena KZ-1). Zato tožniku očitana kršitev nima vseh znakov očitanega kaznivega dejanja.
Tožnik je bil javni uslužbenec, zaposlen v občinski upravi. Kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva po 259. členu KZ-1, kdo drug kot uradna oseba v smislu 99. člena KZ-1 ne more storiti, zato tožena stranka ni dokazala vseh znakov kaznivega dejanja po 259. členu KZ-1.
ZZVZZ člen 31, 31/1, 31/2, 31/7. ZZOD člen 2. ZDMP člen 1, 3, 4. ZMinP člen 2, 4, 11. ZPIZ-1 člen 410, 410/11.
poškodba pri delu - začasna nezmožnost za delo - nadomestilo - plačilo prispevkov - osnova za odmero nadomestila - zajamčena plača - minimalna plača
Zaradi nekonsistentnosti zakonske ureditve, ko zakonodajalec 7. odstavka 31. člena ZZVZZ, ki kot spodnjo mejo nadomestila med začasno zadržanostjo z dela še vedno določa zajamčeno plačo, ni ustrezno uskladil, je mogoče namesto inštituta zajamčene plače uporabljati le primerljivo veljavno kategorijo minimalne plače, urejene z veljavnim ZMinP. Ob uporabi 2. in 3. odstavka 31. člena ZZVZZ glede na vzrok in trajanje začasne zadržanosti z dela osnova za odmero nadomestila za čas začasne zadržanosti ne more biti manjša od minimalne plače. Ker toženec pri izdaji izpodbijanih upravnih aktov o odmeri nadomestila med začasno zadržanostjo od dela zaradi poškodbe pri delu materialnega prava ni pravilno uporabil, saj je 7. odstavek 31. člena ZZVZZ uporabil tako, kot se glasi, čeprav bi moral namesto zajamčene plače upoštevati minimalno plačo, in je sporno nadomestilo odmeril od osnove, od katere so bili plačani prispevki, ki je nižja od minimalne plače, je pritožbeno sodišče izpodbijane odločbe odpravilo in zadevo vrnilo tožencu v ponovno upravno odločanje.
delovno mesto - plačni razred - javni uslužbenci – plačni sistem – aneks k pogodbi o zaposlitvi – plačilo razlike plače – medicinske sestre – prevedba – premestitev – napredovanja – prenos napredovanj
V spornem primeru ni šlo za prevedbo, ampak za premestitev na višje vrednoteno delovno mesto, kar je okoliščina, ki po 20. členu ZSPJS izključuje prenos predhodno doseženih napredovanj. Zato tožbeni zahtevek na plačilo razlike plače ni utemeljen.
Ni utemeljena pritožbena trditev, da je odločitev sodišča v nasprotju z načelom enakega obravnavanja in enakega plačila za enako delo. Konkretni primer kaže ravno to, kako je tožena stranka reševala problem nižjega plačila zaradi nižje izobrazbe, kljub vsebinsko enakemu delu, in sicer s premestitvijo na višje vrednoteno delovno mesto, pri čemer je bila dolžna upoštevati 20. člen ZSPJS (ki onemogoča prenos doseženih napredovanj ob premestitvi na višje vrednotena delovna mesta) in 14. člen ZSPJS (ki določa odbitek zaradi neizpolnjevanja formalnega pogoja izobrazbe). Tudi ne drži, da je 14. člen ZSPJS uporabljiv le ob prevedbi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka je tožniku v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da je naklepoma huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ker je kot skrbnik pogodbe za izvedbo investicijskega vzdrževanja dveh prostorov ravnal v nasprotju z določili te pogodbe in pravilnikom tožene stranke in ker za potrebe izvedbe določil pogodbe službenih poti ni opravljal v skladu z napotitvami oziroma je službene poti opravljal brez nalogov za službeno potovanje. Tožnik je storil očitane kršitve, zato je bil podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Iz pogodbe o zaposlitvi, s katero je bil tožnik razporejen na uradniško delovno mesto gradbeni inšpektor v nazivu V. stopnje - inšpektor II, izhaja, da bo tožnik opravljal delo na OE B. in na terenu. Glede na to, da bi tožnik kljub novemu področju inšpekcijskega nadzora svoje delo še vedno opravljal v OE B., ki je bila kot kraj opravljanja dela opredeljena v njegovi pogodbi o zaposlitvi, tožena stranka ni bila dolžna z njim skleniti nove pogodbe o zaposlitvi.
Pri sporni pisni odredbi ni šlo za premestitev tožnika na podlagi določb od 147. do 152.b člena ZJU, temveč za odreditev delovnih nalog v skladu s 94. členom ZJU, zato tožena stranka pisne odredbe ni bila dolžna obrazložiti (prvi odstavek 24. člena ZJU).
Aneks h KPND člen 13, 13/2. KPND člen 40. ZDR-1 člen 67, 67/1, 67/2.
solidarnostna pomoč - izpolnjevanje pogojev - delo s polovičnim delovnim časom - minimalna plača
V skladu z 2. odstavkom 13. člena Aneksa h KPND je do solidarnostne pomoči upravičen javni uslužbenec, če njegova osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer, ne presega oziroma ne bi presegala višine 130 % minimalne plače. Tožnikova osnovna plača za polovični delovni čas je višja od polovice zneska od 130 % minimalne plače, zato tožnik ni upravičen do solidarnostne pomoči.
DELOVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0016329
ZVZD člen 5, 15, 24. OZ člen 131, 131/1, 135, 172, 179, 185.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – nematerialna škoda – soprispevek oškodovanca – odmera višine odškodnine
Do poškodbe tožnice je prišlo, ko je pri delu za proizvodnim trakom s karoserijami vozil lepila nalepke na prag v notranjosti vozil. Na drugi, desni strani traku, je enako delo opravljala sodelavka. Po zaključku lepljenja nalepk je tožnica zaprla vrata karoserija in pritisnila črni gumb, s katerim je potrdila, da je delo dokončala. Ker pa ni bila prepričana, če je na karoserijo nalepila nalepko, se je vrnila do karoserije vozila in odprla vrata. Še pred tem je zaklicala sodelavki, da gre preveriti nalepko, vendar je ta (verjetno zaradi hrupa) ni slišala. Sodelavka je s pritiskom na črni gumb potrdila končanje svojega dela, to pa je sprožilo premik karoserije naprej, zato je tožnici stisnilo levo roko med vrata karoserije in regal za nalepke.
Tožnici je mogoče očitati nepazljivo in neskrbno ravnanje (kljub temu, da je vedela, da se po pritisku črnega gumba za potrditev končanja dela ne bi smela več vrniti k vozilu, je to storila), vendar pa je treba pri višini soprispevka tožnice k nastali škodi upoštevati tudi vsa opustitvena ravnanja tožene stranke (opustitev ustreznega usposabljanja tožnice pred nastopom dela nameščanja nalepk, na opustitev sprejetja ustreznih varnostnih oziroma zaščitnih ukrepov in opustitev ustreznega nadziranja tožničinega dela). Po oceni pritožbenega sodišča znaša soprispevek tožnice zaradi njenega nepazljivega in neskrbnega ravnanja k nastanku škode s 30 %.
zavrženje tožbe – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – prošnja za podaljšanje roka – rok za popravo ali dopolnitev vloge- nepopolna vloga
Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 28. 6. 2016 tožeči stranki naložilo, da je dolžna v roku 8 dni popraviti tožbo in jo dopolniti z dokaznimi listinami. Tožeča stranka je bila opozorjena na sankcijo zavrženja tožbe, če je ne bo popravila oziroma dopolnila v odrejenem roku. Tožeči stranki je bil ta sklep vročen 6. 7. 2016, kar pomeni, da je bila prošnja za podaljšanje roka z dne 14. 7. 2016 podana pred iztekom roka, torej pravočasno. Ker o tej prošnji sodišče prve stopnje ni odločilo, ni imelo podlage za zavrženje tožbe.
zavrženje pritožbe – nedovoljena pritožba – redno pravno sredstvo
Pritožba je nedovoljena, če jo vloži oseba, ki nima te pravice (343. člen ZPP). Ker ZPP zoper sklep pritožbenega sodišča o zavrženju pritožbe ne predvideva pritožbe, torej rednega pravnega sredstva, obravnava vlagateljeve pritožbe na pritožbeni stopnji ni dopustna in se zato vlagateljeva pritožba zavrže (346. člen ZPP).
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085871
SPZ člen 119. SZ-1 člen 26, 41. ZPP člen 337. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb člen 7.
načrt vzdrževanja večstanovanjske stavbe – obnova fasade – rezervni sklad – vplačevanje v rezervni sklad – višina prispevka v rezervni sklad – nedovoljene pritožbene novote
Višino prispevka v rezervni sklad se lahko zviša, če tako določijo etažni lastniki v načrtu vzdrževanja. Po 119. členu SPZ pa je treba ugotoviti tudi vrednost vzdrževalnih del in načrt vzdrževanja.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0066255
ZP-1 člen 11a, 11a/2, 11a/3, 136 136/1, 136/1-10. ZPrCP člen 107, 107/3, 107/12. KZ-1 člen 328, 328/1. ZKP člen 293, 293/1, 293/2.
prekršek in kaznivo dejanje - postopek o prekršku - kazenski postopek - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - preverjanje psihofizičnega stanja - zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči - umik obtožnega predloga - ustavitev kazenskega postopka
Ker gre v postopku o prekršku in kazenskem postopku za isti historični dogodek in gre za časovno in krajevno povezan življenjski primer, razlogi za ustavitev kazenskega postopka izključujejo vodenje postopka o prekršku zoper obdolženca.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi brez navedbe razloga – bistvena kršitev določb postopka – sposobnost biti stranka – pravna oseba – zakoniti zastopnik
ZPP v 11. točki drugega odstavka 339. člena določa, da je bistvena kršitev določb pravdnega postopka vselej podana, če se je postopka udeleževal kot tožnik ali toženec nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, ali če stranke, ki so pravdna stranka, ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravičen zastopati, ali če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali če zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo, ali za posamezna pravdna dejanja, ali če stranke ni zastopal pooblaščenec v skladu z določbami tega zakona ali če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila, razen če je bila pravda oziroma če so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče ni ugotavljalo relevantnih dejstev in razčistilo, ali je toženo stranko zastopal zakoniti zastopnik, saj iz izpisa iz sodnega registra izhaja, da je tožnica vpisana kot direktorica (torej zakonita zastopnica). Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00008798
ZKP člen 285.b, 285.b/1, 501. KZ člen 265, 265/1, 267, 267/1.
priznanje krivde - pogoji za sprejem priznanja krivde - stek kaznivih dejanj - jemanje podkupnine - ponareditev ali uničenje uradne listine, knjige ali spisa - odvzem premoženjske koristi - prosti preudarek
Iz vsebine utemeljitve ne izhaja, da bi se obrambi tedaj porajal dvom v obtoženkino sposobnost razumevanja danega priznanja krivde, temveč le, kakšno je bilo njeno osebnostno oz. psihično stanje v času storitve kaznivega dejanja. Obtoženkino obžalovanje in čustvena stiska zaradi postopka, v katerem se je znašla pa tudi po oceni pritožbenega sodišča nista okoliščini, ki bi lahko vplivali na verodostojnost njenega priznanja krivde.
ZPP člen 163, 163/1, 163/2, 163/3, 163/4, 163/5, 163/6, 163/7.
pravdni stroški - zavrženje tožbe - sklep o stroških po koncu postopka
O povrnitvi pravdnih stroškov odloči sodišče v sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek pred njim, na določeno zahtevo stranke brez obravnavanja. Stranka mora v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo. Priglasiti jih mora najkasneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških, če pa sodišče izda sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe, umika pravnega sredstva ali drugih okoliščin, ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave, se lahko zahteva povrnitev stroškov v 15 dneh od prejema sklepa o ustavitvi postopka (prvi do sedmi odstavek 163. člena ZPP). Navedena pravna pravila, ki so v obravnavanem primeru relevantno materialno pravo, je sodišče prve stopnje pri odločitvi o pravdnih stroških pravilno upoštevalo.