• Najdi
  • <<
  • <
  • 12
  • od 13
  • >
  • >>
  • 221.
    VSL sodba II Cp 862/2005
    6.4.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50010
    OZ člen 179.
    odmera odškodnine
    Sodišče prve stopnje je ob ugotovljenem lažjem zvinu (prve stopnje)

    odmerilo nepremoženjsko škodo v pravilnem znesku.

     
  • 222.
    VSL sodba I Cp 1137/2005
    6.4.2005
    stanovanjsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL50543
    SZ člen 41, 125, 41, 125. ZPP člen 282, 301, 282, 301.
    sklenitev najemne pogodbe - izostanek z naroka - preložitev naroka
    Kadar je stanovanje v denacionalizacijskem postopku vrnjeno v last

    upravičencu do denacionalizacije, ta kot najemodajalec vstopi v

    obstoječo najemno razmerje. Najemnik, ki je že sklenil najemno

    pogodbo s prejšnjim lastnikom stanovanja, zato od novega lastnika ne

    more zahtevati sklenitve nove najemne pogodbe. Če so se v stanovanje

    medtem vselili novi uporabniki, lahko zahteva le sklenitev ustreznega

    aneksa k najemni pogodbi.

    Gola trditev strankinega pooblaščenca, da je zbolel, ne zadošča za

    preložitev naroka, ampak jo mora pooblaščenec brez posebnega poziva

    dokazati z ustrezno zdravstveno dokumentacijo. Če vabilo ni

    preklicano, se mora kljub opravičilu naroka udeležiti, sicer ga

    sodišče lahko pravi v njegovi odsotnosti.

     
  • 223.
    VSL sklep II Cp 2230/2004
    6.4.2005
    IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - POPRAVA KRIVIC
    VSL50185
    ZIKS člen 145, 145. ZIOOZP člen 3/5, 3/5.
    vrnitev zaplenjenega premoženja
    Odškodnina za zaplenjeno premoženje, ki ga ni mogoče vrniti v naravi,

    se plača v obveznicah Republike Slovenije, izdanih na podlagi Zakona

    o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje,

    zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja (Ur. l. RS, št. 49/99,

    ZIOOZP) in Uredbe o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za

    zaplenjeno premoženje (Ur. l. RS št. 84/99, Uredba) z obrestmi od

    dneva pravnomočnosti odločbe o razveljavitvi kazni zaplembe

    premoženja (10.4.1991) do izdaje obveznic v višini vlog na vpogled

    pri treh največjih bankah po deležu varčevalcev v Republiki

    Sloveniji, od dneva izdaje obveznic do izročitve pa z obrestmi, kot

    jih določa Uredba na podlagi ZIOOZP.

     
  • 224.
    VSL sodba I Cp 9/2005
    6.4.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50537
    ZOR člen 383, 383. ZPP člen 286, 286.
    zadržanje zastaranja
    Stranka je pravočasno v postopu na prvi stopnji v skladu z dol. 286.

    čl. ZPP dolžna substancirano zatrjevati razloge za zadržanje

    zastaranja zaradi nepremagljivih ovir v smislu 383. člena ZOR.

     
  • 225.
    VSL sklep II Cp 1626/2005
    6.4.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL49987
    ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339, 339/1, 339/2.
    zavarovalna pogodba - izguba zavarovalnih pravic - domneva alkoholiziranosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Odklonitev preizkusa alkoholiziranosti je na podlagi določbe 3. člena

    Pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO - 95, podlaga za

    izgubo zavarovalnih pravic. Od odgovora na vprašanje ali je tožnik

    zavestno odklonil preizkus alkoholiziranosti (odklonitev je razvidna

    iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti po izdihanem zraku) ali ne

    (tožnik trdi, da je bil zaradi hudih poškodb dobljenih v nesreči

    nesposoben za razsojanje), je odvisna izguba ali neizguba

    zavarovalnih pravic.

     
  • 226.
    VSL sklep II Cp 969/2004
    6.4.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50172
    OZ člen 147, 147.
    odgovornost - prekinitev vzročne zveze
    Vzročno zvezo med protipravnim zdravnikovim ravnanjem in nastalo

    škodo lahko prekine le voljno ravnanje tretje osebe ali samega

    oškodovanca. Dejstvo, da je kirurg v drugi bolnišnici tožniku po

    spornem posegu amputiral poškodovani mezinec in da se je tožnik s tem

    strinjal, bi lahko izključilo toženkino odškodninsko odgovornost samo

    tedaj, če bi se izkazalo, da je bila takšna tožnikova odločitev

    očitno nerazumna, kirurgovo ravnanje pa nestrokovno.

     
  • 227.
    VSC sklep Cpg 149/2005
    6.4.2005
    STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01188
    ZGD člen 5, 5/1, 5, 5/1. ZPPSL člen 6, 104, 6, 104. ZIZ člen 2, 2.
    predlog za izvršbo - odgovornost samostojnega podjetnika
    Ker z ZPPSL ni določeno drugače, veljajo tudi za stečaj s.p. iste določbe ZPPSL kot za stečaj pravnih oseb. Zato je razlika med končnima posledicama zaključka stečaja nad s.p. in zaključka stečaja nad pravno osebo samo v tem, da nekdanji s.p., ki je z zaključkom stečaja to prenehal biti, kot fizična oseba še vedno živi. Toda ta okoliščina ga ne sme postaviti v slabši položaj, da bo še po zaključku stečaja moral plačevati dolgove, ki v stečaju niso bili v celoti poravnani, niti ne more imeti za posledico boljšega položaja upnikov stečajnega dolžnika - s.p., da bi še po zaključku stečaja lahko zahtevali (dokončno) poplačilo svojih terjatev od nekdanjega s.p.

    Tudi pri stečaju s.p. se oblikuje stečajna masa. Vanjo gre vse premoženje, tudi osebno, ki ga ima s.p. ob začetku stečajnega postopka (čl. 5/(1) ZGD), razen tistega, ki je po predpisih o izvršbi izvzeto iz izvršbe (čl. 6 in 104 ZPPSL). Samo to njegovo premoženje spada v stečajno maso in je predmet stečajnega postopka. Ker samo s tem premoženjem s.p., če gre v stečaj, odgovarja za svoje obveznosti, se zato samo iz stečajne mase poplačajo upniki, ki so imeli terjatve nasproti s.p. ob nastanku posledic začetka stečajnega postopka, pa še to le tiste, ki so jih upniki v stečaju pravilno prijavili. Ker so z zaključkom stečaja vse obveznosti s.p., ki so nastale do začetka stečajnega postopka, v celoti ugasnile, ne glede na odstotek poplačila upnikov in ne glede na to, ali so jih upniki v stečaju prijavili ali ne, zato po razdelitvi stečajne mase in zaključku stečajnega postopka upniki, ki svojih terjatev v stečaju niso dobili v celoti poplačanih ali pa jih v stečaju sploh niso prijavili, ne morejo od nekdanjega s.p. ničesar več zahtevati. Upnik, čigar terjatev ni bila (v celoti) poplačana v stečajnem postopku, tako njenega plačila ne more zahtevati po zaključku stečaja in zunaj stečaja. Zato pa tudi uvedbe in nadaljevanja izvršilnega (oz. pravdnega) postopka ne more (več) predlagati.

     
  • 228.
    VSL sklep II Cp 979/2004
    6.4.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL49993
    ZOR člen 173, 173. ZPP člen 316, 316.
    objektivna odgovornost - pripoznava zahtevka
    Pripoznave v civilni pravdi je enostranska brezpogojna izjava toženca

    nasproti sodišču, da je zahtevek tožnika utemeljen. Predmet

    pripoznave je tožbeni zahtevek ali del zahtevka ne pa njegova

    dejanska podlaga ali pravna kvalifikacija.

    Ukvarjanje z judom ni nevarna dejavnost.

     
  • 229.
    VSL sklep III Cp 901/2005
    6.4.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50744
    ZIZ člen 38. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen tarifna številka 1, 1/4, 4.
    izvršitelj - dražba - stroški izvršitelja
    Če javna dražba ni uspešna, je izvršitelj upravičen do 25 % polnega plačila za opravljeno storitev.

     
  • 230.
    VSL sodba II Cp 94/2005
    6.4.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50188
    ZIZ člen 62, 62/2, 62, 62/2. ZPP člen 436, 436/3, 436, 436/3.
    bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med razlogi in izrekom sodbe
    Pritožnica v pritožbi opozarja, da z odločbo Ustavnega sodišča

    Republike Slovenije, štev. U-I-10/99, z dne 28.6.2001 ni bila

    razveljavljena določba 36. člena Pravilnika o štipendiranju (Ur.l. RS

    št. 29/93 do 81/97), ki predvideva sodni postopek, če štipendist ne

    pristane na sklenitev izvensodne poravnave. Navedena okoliščina pa

    na pravilnost izpodbijane sodbe ne vpliva. Navedena določba, ki je

    procesne narave, ni bila predmet presoje ustavnega sodišča, ki se je

    omejilo le na obravnavo ustavnosti določbe 35. člena cit. pravilnika,

    ki je predstavljala edino materialnopravno podlago za vračilo

    štipendije, predvideno s predpisom. Z razveljavitvijo te določbe je

    torej odpadla edina pravna podlaga, ki je v konkretnem primeru

    določala obveznost vračila štipendije v primerih, določenih v

    navedenem razveljavljenem določilu, med katere spada tudi situacija

    iz spornega razmerja, ko štipendist ni uspešno končal šolanja, za

    katerega je prejel štipendijo. Ustavno sodišče je v cit. odločbi

    povsem jasno poudarilo, da lahko le zakon vnaprej predpiše obveznost

    vračila štipendije. Ker je za utemeljenost tožbenega zahtevka,

    kakršen je tudi sporni, potrebna ustrezna materialnopravna podlaga,

    štipenditorju uspeha v sodnem postopku ne more zagotoviti določba, ki

    zgolj v procesnem pogledu predvideva sprožitev sodnega postopka, ko

    štipendist ne sklene izvensodne poravnave.

     
  • 231.
    VSL sklep II Cp 1575/2004
    6.4.2005
    civilno procesno pravo - stanovanjsko pravo
    VSL50006
    SZ člen 125, 125/1, 147, 125, 125/1, 147. ZPP člen 190, 190/1, 190, 190/1.
    odtujitev stvari med pravdo - dolžnost sklenitve najemne pogodbe - vrnjeno premoženje po opravljenem denacionalizacijskem postopku
    Za uporabo 190. člena ZPP ni pravno odločilno, na kakšen način je

    tožena stranka izgubila stvar, o kateri teče pravda (ali na podlagi

    pravnega posla ali z izdajo odločbe državnega organa), temveč je

    odločilno, ali je sprememba lastniškega položaja povzročila

    prenehanje obveznosti tožene stranke in nastanek obveznosti novega

    lastnika, upoštevaje pri tem vsebino varstva, ki ga tožnik

    uveljavlja. In ker je v obravnavani zadevi sprememba lastniškega

    položaja povzročila prenehanje stvarne legitimacije tožene stranke in

    hkrati nastanek zaveze denacionalizacijske upravičenke (oziroma

    njenega univerzalnega pravnega naslednika), ne pa izgubo pravice

    tožnika, da kot imetnik stanovanjske pravice skladno z določbo 147.

    člena Stanovanjskega zakona od lastnika stanovanja zahteva, naj z

    njim sklene najemno pogodbo, je procesna legitimacija tožene stranke

    (kljub izgubi stvarne legitimacije), še vedno podana.

     
  • 232.
    VSL sklep III Cpg 28/2005
    6.4.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05289
    ZPPSL člen 80, 80/1, 93, 93/1, 93/2, 99, 99/1, 99/3, 80, 80/1, 93, 93/1, 93/2, 99, 99/1, 99/3. ZPP člen 169, 169/1, 169, 169/1.
    stečajni postopek - predujem za stroške
    Materialnopravno zmotno pa je stališče prvostopenjskega sodišča v

    izpodbijanem sklepu, na kar pravilno opozarja pritožnik, da stroškov

    sestave začetne stečajne bilance, ažuriranja knjigovodske evidence,

    odprtje novega računa in izdelave novih štampiljk, ni mogoče

    opredeliti kot stroškov do začetka stečajnega postopka v smislu 1.

    odst. 93. čl. ZPPSL. Vsi ti stroški bodo nastali šele, ko in če bo

    sodišče začelo stečajni postopek in odločilo, da se le-ta tudi

    izvede. Navedena opravila so namreč po 1. odst. 80. čl. ZPPSL

    dolžnost stečajnega upravitelja po začetku stečajnega postopka, torej

    gre tudi za stroške, nastale po začetku stečajnega postopka.

     
  • 233.
    VSL sodba I Cp 1389/2004
    6.4.2005
    stvarno pravo
    VSL50322
    ZTLR člen 50, 58, 58/2, 50, 58, 58/2.
    stvarna služnost - služnostna pravica hoje in vožnje z vsemi motornimi vozili
    Ker se stvarna služnost izvršuje na način, ki najmanj obremenjuje

    služno stvar, lahko lastniki služečega zemljišča zahtevajo

    prestavitev služnosti. Dokazati morajo, da obstajajo upravičeni

    razlogi za prestavitev služnosti, upravičencem pa morajo zagotoviti

    tudi drugo enakovrednost traso za izvrševanje služnosti prehoda in

    dovoza. Kadar prestavitev služnosti predstavlja tudi delno ukinitev

    služnosti, je treba izkazati tudi, da so se okoliščine od ustanovitve

    služnosti spremenile tako, da stvarna služnost v takšnem obsegu ni

    več potrebna oziroma je prenehal razlog, zaradi katerega je bila

    služnost ustanovljena v takšnem obsegu.

     
  • 234.
    VSL sklep III Cp 1505/2004
    6.4.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48535
     
    vročanje - pooblaščenec za sprejem pisanj - vročanje - rok za pravno sredstvo
    Pooblaščenec za sprejemanje pisanj (146. člen ZPP) ni strankin

    zakoniti zastopnik v smislu 78. člena in naslednjih ZPP in tudi ne

    njegov pooblaščenec v smislu 86. člena in naslednjih členov ZPP.

    Vročitev sodne pošiljke, za katero se zahteva osebna vročitev,

    pooblaščencu za sprejemanje pisanj, zato ne more imeti procesnih

    učinkov v smislu 7. odst. 142. člena ZPP.

     
  • 235.
    VSL sklep II Cp 1620/2005
    6.4.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL49975
    ZD člen 212, 212.
    obseg zapuščine - napotitev na pravdo
    Sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in dediča napoti na pravdo

    proti sodediču, če je nad njima spor o obsegu zapuščine. Ni pa

    razloga za prekinitev zapuščinske obravnave in napotitev na pravdo,

    kadar gre za spor mad dedičem in tretjim - nededičem, ali kakšna

    stvar, ki je v posesti tretjega, spada v zapuščino.

     
  • 236.
    VSL sodba I Cp 51/2005
    6.4.2005
    stvarno pravo
    VSL50334
    ZTLR člen 22, 22.
    pridobitev lastninske pravice - plačilo
    Lastnik zemljišča, ki na lastno željo in s soglasjem

    elektorenegetskega podjetja, ki je upravljalec elektrovoda in

    transformatorske postaje (TP), prestavi obstoječe omrežje in TP na

    lastne stroške, s tem ne pridobil lastninske pravice na prestavljenem

    elektrovodu in TP, zato tudi ni upravičen zahtevek za plačilo

    uporabnine.

     
  • 237.
    VSL sklep I Cp 1330/2004
    6.4.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50522
    ZPP člen 338/2, 366, 338/2, 366.
    pritožba zoper sklep
    Zamudni sklep o motenju posesti se ne sme izpodbijati zaradi zmotne

    ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

     
  • 238.
    VSL sodba I Cp 2076/2004
    6.4.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50332
    ZOR člen 400, 400/1, 400, 400/1.
    posojilo - obresti - obrestne obresti
    Tudi v primeru, če vtoževani znesek zajema prejšnja posojila z

    obrestmi, je bistveno to, da je bila dne 1.2.1999 sklenjena nova

    posojilna pogodba (neobstoja le-te toženec ni uspel dokazati), za

    katero sta se pravdni stranki svobodno odločili. Četudi sta namesto

    vračila dolga z obrestmi izbrali sklenitev nove posojilne pogodbe,

    gre torej za svobodno odločitev za novo posojilo. Čim pa je tako v

    materialnopravnem pogledu, ni mogoče govoriti o prepovedanem

    anatocizmu iz 400. člena ZOR. Ta razglaša za nično določilo v eni in

    isti pogodbi, po katerem od neplačanih obresti, ki zapadejo v

    plačilo, začnejo teči obresti. V konkretnem primeru pa je šlo

    kvečjemu za novo dogovarjanje in za toženčevo svobodno voljo, da si

    spet sposodi denar od tožnice.

     
  • 239.
    VSL sklep II Cp 1298/2004
    6.4.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL50180
    ZD člen 162, 167/1, 162, 167/1.
    terjatev
    Terjatev upnika, ki ni dedič, za poplačilo pogrebnih stroškov, ni

    predmet obravnave v zapuščinskem postopku.

     
  • 240.
    VSL sodba II Cp 455/2004
    6.4.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50000
    ZPP člen 7, 7/1, 286, 286/1, 286/2, 7, 7/1, 286, 286/1, 286/2.
    prekluzija - trditveno in dokazno breme
    Stranke morajo navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke

    in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. To morajo

    storiti najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo, na poznejših

    narokih za glavno obravnavo pa le, če novih dejstev in novih dokazov

    brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku.

     
  • <<
  • <
  • 12
  • od 13
  • >
  • >>