Trditev, da računov ni prejela, sama po sebi še ne pomeni izpodbijanja temelja za nastanek vtoževane terjatve ali njene višine, saj terjatev ne nastane z izstavitvijo računa in prejem računa ni pogoj za nastanek obveznosti.
zapuščinski postopek - dedovanje na podlagi zakona - prvi dedni red - smrt dediča med zapuščinskim postopkom - dedna transmisija - dedovanje na podlagi oporoke - spor dedičev o obsegu zapuščine - spor o veljavnosti oporoke - prikrajšanje nujnega dednega deleža - rok za vložitev tožbe - sklep o dedovanju - obvezne sestavine sklepa o dedovanju - neobrazloženost sklepa - pravica do izjave v postopku - odločba presenečenja - sodna taksa - nastanek taksne obveznosti
Zapuščinsko sodišče v sklepu o dedovanju sploh ni odločilo in pojasnilo, na podlagi katerih oporočnih vsebin katera od dedinj kaj deduje. V tem delu je sklep o dedovanju obremenjen z bistveno kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.
Ugotavljanje izhodišč za presojo vprašanja, ali je oporočitelj z oporočnim razpolaganjem prikrajšal nujne dediče, je v prvi vrsti v domeni zapuščinskega sodišča. Preden ni znan obseg zapuščine, sodišče niti ne razpolaga s temeljnim izhodiščem za ugotavljanje prikrajšanja nujnega deleža. Predpogoj za ugotavljanje prikrajšanja nujnega deleža je tudi jasna vsebina in obseg zapustnikovih oporočnih razpolaganj.
Zapuščinsko sodišče zato v konkretni zadevi do pravnomočne rešitve spora o obsegu zapuščine in do pravnomočne rešitve spora o veljavnosti oporok ni moglo celovito pretresati vprašanja prikrajšanja njunega deleža zapustnikovih hčerk.
Napotitev na pravdo zaradi spora o tem, ali je bil nujni delež prikrajšan, je bila preuranjena, posledično pa tudi že končana pravda (četudi je bil zaradi nesklepčnosti zahtevek v zvezi s prikrajšanjem zavrnjen) ne predstavlja ovire za obravnavanje tega vprašanja v nadaljevanju zapuščinskega postopka.
Pritožbene navedbe v celoti pomenijo dobesedno ponavljanje navedb iz ugovora tožene stranke zoper plačilni nalog, na katere je prvostopenjsko sodišče jasno in obrazloženo odgovorilo. Pritožbeno sodišče se v izogib ponavljanju na takšno obrazložitev v celoti sklicuje in dodaja, da višina takse s količnikom 1,0 pri vrednosti spornega predmeta do 40.000,00 EUR po tabeli iz 16. člena ZST-1 znaša 291,00 EUR že od novele ZST-1B dalje (10. 8. 2013). Pred tem pa je višina takse s količnikom 1 pri tem spornem predmetu znašala 265,00 EUR, zato vse kaže, da se je tožena stranka sklicevala na neveljavni ZST-1, ki je veljal le do 9. 8. 2013 (do uveljavitve novele ZST-1B), zato za obravnavano zadevo ne pride v poštev.
Toženca, ki sta se z umikom strinjala, sta zahtevala povrnitev stroškov, ki so jima nastali z vložitvijo odgovora na tožbo, čeprav je postopek po primarnem tožbenem zahtevku še vedno v teku. Ali bosta toženca upravičena do povrnitve stroškov odgovora na tožbo, je odvisno od njunega končnega uspeha v pravdi (prvi odstavek 154. člena ZPP). Odločitev sodišča prve stopnje o povrnitvi stroškov odgovora na tožbo ob tem, da je primarni zahtevek še vedno predmet obravnavanja, je zato preuranjena.
ZPP člen 458, 458/5. ZIS člen 2, 22, 22/3, 23. OZ člen 16.
spor majhne vrednosti - igre na srečo - objava sprememb pravil - nesporazum
Zmotno je materialno pravno naziranje pritožnika, da bi za vplačevanje lističev na prodajnih mestih morali imeti igralci na voljo pravila v fizični obliki. V sedanjem času in ob sedanjem obsegu pravil ni mogoče pričakovati, da bi za vse igre na srečo bila pravila v fizični obliki. Dostopnost pravil je zadostna, če so objavljena na terminalih na prodajnih mestih in jih prodajalec na željo vplačnika tudi pokaže.
Organizator iger na srečo je objavljal pravila igre na svoji spletni strani in na terminalu računalnikov na prodajnih mestih. Ker se tožnik ni pozanimal za pravila igre, ne more trditi, da pravila niso bila obljavljena na ustrezen način, ker jih ni dobil v fizični obliki.
OZ člen 149, 153, 179, 299, 299/2, 943. ZOdvT tarifna številka 2200, 2202.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - objektivna odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - konkurenca objektivne in krivdne odgovornosti - trčenje motornega vozila in kolesarja - deljena odgovornost - deljena odgovornost udeležencev prometne nezgode - prispevek oškodovanca - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - prevozni stroški - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - dokaz z izvedencem - ogled izvedenca - možnost obravnavanja pred sodiščem - izvedensko mnenje - nagrada za sestavo odškodninskega zahtevka - vštevanje nagrade
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da je zavarovanka tožene stranke vozila motorno vozilo, ki ga je v razmerju do šibkejših, nemotoriziranih udeležencev v cestnem prometu vselej treba upoštevati kot nevarno stvar v smislu določbe 149. člena OZ. Glede na to je pravilno določilo višji delež odgovornosti zavarovanki tožene stranke (65%) ter prispevek tožnice k nastanku škode v deležu 35%.
ZTLR člen 28. ODZ paragraf 424, 1460. SPZ člen 39, 41, 273.
ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine - spor o lastništvu nepremičnine - priposestvovanje nepremičnine - priposestvovanje dela nepremičnine - zakonske predpostavke za priposestvovanje - pravila ODZ - priposestvovanje po določbah ztlr - dedovanje - zakonita posest - ureditev meje v upravnem postopku - potek meje
Tožnik pravice na spornem zemljišču ne uveljavlja na podlagi močnejše pravice. Zatrjuje priposestvovanje lastninske pravice na delu nepremičnine, ki zemljiškoknjižno ni njegova last. Gre za spor o lastništvu dela nepremičnine, ki je klasični lastninski spor, o katerem se odloča po pravilih pravdnega postopka.
Tudi če je meja že določena v mejnem ugotovitvenem postopku, je po sedanji ureditvi dopustno sprožiti lastninski spor (ki bo na to urejeno mejo sicer vplival).
GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00018511
OZ člen 104, 104/1, 105, 105/2, 106. ZPP člen 212, 286, 337.
fiksna pogodba - fiksni rok - če je pravočasna izpolnitev bistvena sestavina pogodbe - podjemna pogodba - rok za izpolnitev obveznosti - rok izpolnitve ni bistvena sestavina pogodbe - odstop od pogodbe - razveza pogodbe - odpoved pogodbe - prenehanje pogodbe - navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov
Bistvena značilnost fiksnega pravnega posla je, da je izpolnitev po dogovorjenem roku za stranko (upnika) brez pomena. Čas kot bistvena sestavina pogodbe je pravni standard, ki ga je treba vsebinsko določiti upoštevaje vse okoliščine posameznega pogodbenega razmerja. Sama določitev natančnega časa, ko je treba opraviti izpolnitev, ne zadošča za sklep o fiksni pogodbi. Pri pogodbah iz 104. člena OZ mora biti namreč še posebej izražena volja, da je kasnejša izpolnitev brez pomena.
Narava pravnega posla ni bila takšna, da v primeru neizpolnitve v dogovorjenem roku, izpolnitev za tožečo stranko ne bi imela več pomena, ravno obratno, tožeči stranki je bila še vedno v interesu izpolnitev pravnega posla, na kar kaže tudi dejstvo, da je bil pravni posel kasneje dokončan s strani tretje osebe, hkrati pa je bila ob naročilu dogovorjena pogodbena kazen.
Dogovorjeni pogodbeni tritedenski rok za izvedbo del v predmetni zadevi ni bil fiksen rok po 104. členu OZ, zato pogodbeno razmerje med pravdnima strankama v nobenem primeru ni bilo razvezano že po samem zakonu, ampak bi skladno z drugim odstavkom 105. člena OZ morala tožeča stranka toženi stranki pustiti primeren dodaten rok za izpolnitev pogodbe oz. bi stranki lahko pogodbo sporazumno razvezali. Poleg tega je tritedenski rok za izpolnitev obveznosti pričel teči šele 28.10.2016 in še ni potekel niti 4. 11. 2016 niti 8. 11. 2016, ko je tožeča stranka toženi pisno izjavila voljo, da pride do prenehanja medsebojnega pogodbenega razmerja (odpoved pogodbe). Tožeča stranka je torej odpovedala pogodbo pred zapadlostjo, zato bi morala trditi in dokazati, da je bilo že pred iztekom roka za izpolnitev obveznosti očitno, da tožena stranka ne bo izpolnila svoje obveznosti niti v pogodbenem roku niti v dodatnem primernem roku.
ZFPPIPP člen 344, 344/1, 347, 347/3. SPZ člen 65, 65/1, 124, 124/1.
prodaja premoženja - predkupni upravičenec - soglasje za sklenitev pogodbe - sklep o soglasju
V okoliščinah danega primera se zastavlja vprašanje, ali ima predkupni upravičenec prednost tudi pri nakupu kompleksa T., čeprav zgoraj navedeni nepremičnini (ki obsegata 346 m2), predstavljata le 0,4 % celotnega kompleksa T. (ki obsega 86.000 m2). Pri iskanju odgovora na navedeno vprašanje je potrebno tehtati med pravico predkupnega upravičenca, da to pravico uresniči in pravico izbranega ponudnika do nakupa nepremičnin po ponujeni ceni, upoštevaje pri tem načelo sorazmernosti.
Predkupna pravica je omejena na stavbo v etažni lastnini. Ker ta v danem primeru predstavlja izredno majhen del kompleksa nepremičnin, ki se prodajajo, po oceni pritožbenega sodišča učinka predkupne pravice do nakupa idealnih deležev ¼ od celote na zgoraj navedenih dveh nepremičninah ni mogoče razširiti na celoten kompleks nepremičnin, ki se prodajajo.
začasna odredba - izvršba na podlagi verodostojne listine - mandatni postopek - izvršilni naslov
Zgolj s samim dejstvom, da že teče izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine, niso podani pogoji za izvršbo, in sicer vse do trenutka pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi.
sklep o preizkusu terjatev - nedovoljena pritožba - izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah - osnovni seznam preizkušenih terjatev - ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev - ugovor o prerekanju terjatve - dopolnjen seznam preizkušenih terjatev - ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta upnika prijavila terjatev in ločitveno pravico na nepremičnini k. o. X, parcela ..., v deležu do celote, upravitelj pa jima je terjatev in ločitveno pravico priznal tako, kot je bila prijavljena. Upnika nista vložila ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev niti ga nista vložila proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev. Zato njuna pritožba iz razlogov, ki bi jih lahko uveljavljala v ugovoru zoper dopolnjeni oziroma osnovni seznam preizkušenih terjatev, ni dovoljena.
Za poslovno goljufijo ne zadošča zgolj navajanje okoliščin in ravnanj, ki so tipična za sleherno pogodbeno razmerje, kot je v obravnavanem primeru zaveza k pravočasni in kvalitetni izpolnitvi obveznosti s strani obdolženca, temveč mora zakonski znak preslepitve biti konkretiziran z navedbo dejanskih okoliščin, ki jasno kažejo na obstoj obdolženčev zavesti, da obveznosti ne bodo izpolnjene na pogodbeno dogovorjen način.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00017662
OZ člen 1, 186, 239, 240, 246, 488, 490, 490/1, 490/3, 493, 493/2, 494, 495, 495/1. ZNPosr člen 23, 23/3. ZPP člen 8.
pogodbena odškodninska odgovornost - poslovna odškodninska obveznost - odgovornost nepremičninskega posrednika - nepremičninsko posredovanje - posredovanje pri nakupu nepremičnine - pogodba o posredovanju - protipravnost ravnanja - pravno stanje nepremičnine - pravne napake - jamčevanje za pravne napake - gradbeno dovoljenje - lokacijsko dovoljenje - neskladna gradnja - nelegalna gradnja - investitor gradnje - gradnja v nasprotju z gradbenim dovoljenjem - čas nastanka škode - izguba pravic - rok za uveljavljanje pravice
S prodajno pogodbo sta tožnika v last pridobila stanovanje, ki ima manjšo vrednost, kot bi jo imelo, če bi bilo locirano v legalno zgrajeni stavbi. Razlika je škoda, obstoječa od nakupa nepremičnine dalje, zato ni mogoče slediti toženi stranki, da škoda še ni nastala, ker tožnika stanovanja še nista poizkušala prodati.
Pri dokazni oceni ni upoštevano, da tožnika negativnega dejstva, da gradbenega dovoljenja nista dobila in da z neskladno gradnjo nista bila seznanjena, težko dokazujeta. Večjo vlogo pri razčiščevanju tega dejstva je zato pričakovati od tožene stranke, ki bi lahko zatrdila in dokazala kdaj, kje in v kakšnih okoliščinah je tožnika z neskladno gradnjo seznanila in jima izročila gradbeno dovoljenje.
Ker tožnika svoje pravice iz pravne napake nista uveljavila v enem letu od dne, ko sta za pravno napako izvedela, z zahtevkom nista uspela.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00019319
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10, 10/2. KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2, 158/3. ZKP člen 358, 358-1.
kaznivo dejanje razžalitve - pravica do svobode izražanja - pravica do varstva časti in dobrega imena - test sorazmernosti - poseg v osebnostne pravice posameznika - svoboda novinarskega izražanja - časnikarski poklic - politična funkcija - javna oseba - obveščanje javnosti - objektivna žaljivost - namen zaničevanja - kršitev kazenskega zakona - oprostitev obtožbe
Zasebna tožilka je s tem, ko je postala sopredsednica politične stranke, kot politik postala javna osebnost in je ob tem mogla in morala pričakovati, da bo trpela tudi hujše posege v osebnostne pravice ter da bo zaradi pravice do obveščanja javnosti do tega tudi najverjetneje prišlo, ker javnost zanima, kdo so osebe, ki so v vrhu določene politične stranke in jo ustanavljajo, tudi v smislu njihove strokovne podkovanosti in ozadja, iz katerega prihajajo, in da se bo o tem poročalo (tudi neprizanesljivo in grobo v medijih, za katere je takšen način pisanja značilen), ne glede na to, da je bila politična stranka komaj ustanovljena.
Sodišče prve stopnje ni opravilo testa, ki ga je po ustaljenem stališču ESČP potrebno opraviti v skladu z drugim odstavkom 10. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP), to je ali je bilo potrebno v obravnavanem primeru zaradi zaščite pravice zasebne tožilke do časti in dobrega imena nujno omejiti obdolženčevo pravico do svobode izražanja in da je prezrlo, da prispevek ni bil namenjen obravnavi zasebne tožilke osebno, temveč da je izpostavljal vprašanja in okoliščine, ki so se nanašale na njo kot politika in soustanoviteljico politične stranke, njene strokovne kompetence in profesionalno ozadje ter ravnanje in da v tem primeru sodna praksa dopušča tudi veliko bolj grobe in žaljive besede ter da ni upoštevalo, da so bili sporni izrazi (akademska ničla, popolna ničla, kvazi intelektualka) uporabljeni na provokativen način, s katerim je obdolženec izražal svoje mnenje in stališče, pravico, da tako ravna kot novinar pri obveščanju javnosti, pa mu je sodišče prve stopnje z izrečeno sodbo neupravičeno odreklo.
Pritožba citira sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju Vrhovno sodišče), Ustavnega sodišča ter ESČP, iz katerih poudarja zaključke sodišč in navaja, da je imel obdolženec tudi v obravnavanem primeru pravico izraziti svoja lastna stališča in mnenja in ni bil dolžan podajati zgolj informacij in podatkov, katerih presoja je prepuščena javnosti oziroma naslovnemu krogu bralcev; da svoboda izražanja ne zajema zgolj informacij oziroma mnenj, ki jih javnost dojema v pozitivnem smislu, temveč tudi tiste, ki žalijo, šokirajo ali povzročajo nelagodje v odnosu do države ali kateregakoli dela družbe ter da ne moremo govoriti o demokratični družbi, če ne upoštevamo medijskega pluralizma, tolerance in odprtosti do kritike; da je šlo za zadevo v javnem interesu, ker je pisal o soustanoviteljici in sopredsednici novoustanovljene politične stranke ter da gre za družbo pomembno zadevo, odprto za javno debato, zaradi česar obstaja zelo malo odprtega prostora znotraj EKČP za omejitev pravice do svobode izražanja ter da v takšnem primeru omejevanje pravice do svobode izražanja ni dopustno, ker bi to predstavljalo zahtevo novinarjem, da prispevkov ne objavljajo, saj ne bi mogli biti nikoli povsem prepričani, katera je tista meja, do katere lahko javnosti informacije predstavijo in katere izraze lahko uporabijo, da ne bodo sankcionirani. S povzetim se pritožbeno sodišče strinja, saj prav to izhaja iz sodb navedenih sodišč, in pritožba utemeljeno poudarja, da omejevanje pravice do svobode izražanja obdolženca v takšnih okoliščinah ni dopustno in da od novinarja tudi ni mogoče zahtevati, da v kazenskem postopku dokaže vsako svojo trditev, saj to krati svobodo izražanja kot temeljno človekovo pravico, hkrati pa bi se na takšen način onemogočalo obveščanje javnosti, ki ima pravico biti o javnih zadevah obveščena.
ZPP člen 319, 319/3. ZD člen 28, 34, 45, 46, 46/1.
pravnomočnost - materialna pravnomočnost - ponovno odločanje o isti stvari - negativna procesna predpostavka - dedovanje - vrnitev darila - vračunanje daril - predhodno vprašanje - vmesni ugotovitveni zahtevek
Pravnomočna sodba zavezuje tiste, na katere se nanaša in izključuje možnost ponovnega obravnavanja iste zadeve. Pravno razmerje, na katerega se sodna odločba nanaša, postane z njeno pravnomočnostjo urejeno. V ta razmerja ni dovoljeno posegati - stranke ne smejo znova uveljavljati tistega, kar je že bilo priznano ali zavrnjeno (materialna pravnomočnost). Pravnomočnost je negativna procesna predpostavka, na obstoj katere sodišče pazi po uradni dolžnosti. Če se uveljavlja zahtevek, o katerem je že bilo pravnomočno določeno, sodišče tožbo zavrže.
Dediči v sporu, v katerem eden od njih zahteva ugotovitev darila, niso nujni sosporniki.