CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00017614
ZOZP člen 2, 15, 41. ZPP člen 7, 8, 214, 214/3. SPZ člen 60. OZ člen 69.
izplačilo odškodnine - zahteva za plačilo odškodnine - odgovornost lastnika vozila - nezavarovano vozilo - obvezno avtomobilsko zavarovanje - nesklenitev pogodbe - sklenitev pogodbe po zastopniku - lastništvo motornega vozila - lastninska pravica na premičnini (osebni avtomobil) - priznanje dejstev - prerekanje dejstev - priznano dejstvo - prosta presoja sodišča ali se šteje dejstvo za priznano - izvajanje dokazov - dokazna ocena - izročitev v posest - prenos prometnega dovoljenja - uporaba motornega vozila v prometu - prometna nesreča - volja zastopanega
Za nedopustno ravnanje zastopnika zastopani ne odgovarja oziroma zanj odgovarja zastopnik sam, vendar pa se v konkretnem primeru toženki ne očita deliktno ravnanje, ki ga je storil zastopnik, temveč ravnanje, ki ga je storila sama, in sicer da kot lastnica avtomobila, ki je bilo uporabljeno v prometu, zanj ni sklenila zavarovanja avtomobilske odgovornosti, kar bi bila dolžna storiti v skladu z 2. in 15. členom ZOZP.
Lastninska pravica na avtomobilu ne preide s prepisom prometnega dovoljenja, ampak z izročitvijo v posest.
Na lastniku nezavarovanega vozila je večja skrbnost glede omogočanja uporabe vozila oziroma mora poskrbeti za to, da do uporabe vozila v prometu ne pride.
Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi v izpodbijanem sklepu, da zgolj dejstvo, da je izvedenka podala mnenje v drugi kazenski zadevi zoper istega obdolženca (otroka in mater), kjer je šlo za drugačno dejansko stanje in drugačen očitek kaznivega dejanja, ne pomeni, da je izvedenka v predmetni zadevi "pristranska" in bi zato njeno mnenje bilo potrebno iz spisa izločiti.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - ustavitev izvršbe na nepremičnino - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe - odločitev o pravdnih stroških
Pravda, ki teče zaradi spora o nedopustnosti izvršbe po napotitvenem sklepu izvršilnega sodišča zaradi ugovora tretjega, nima povsem samostojnega življenja, ampak je že v svojem začetku vezana na razlog, zaradi katerega je bila sprožena, torej izvršilni postopek. V primeru ustavitve izvršilnega postopka ta razlog odpade, posledično pa tudi pravni interes za ugotovitveno tožbo oziroma morebitno pravno sredstvo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00017520
ZPP člen 184, 184/2, 184/3, 185, 185/1. ZASP člen 81, 157.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivno uveljavljanje pravice kabelske retransmisije na avdiovizualnih delih - kabelska retransmisija glasbenih del - kolektivne organizacije - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - avtorsko nadomestilo - običajen avtorski honorar - začasna tarifa - licenčna pogodba - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - licenčna analogija - pravna praznina - skupni sporazum o višini nadomestil - sprememba tožbe - sprememba istovetnosti zahtevka - sprememba pravne podlage
Ker se licenčna analogija v tej zadevi ne more uporabiti, vprašanje (ne)članstva v ZKOS izgubi pomen, pravno praznino pa je treba zapolniti na drug način, tj. z uporabo primernega honorarja za kabelsko retransmisijo glasbenih del v višini 0,198 EUR na naročnika mesečno, ki ga je določilo Vrhovno sodišče RS.
Pritožbene navedbe v celoti pomenijo dobesedno ponavljanje navedb iz ugovora tožene stranke zoper plačilni nalog, na katere je prvostopenjsko sodišče jasno in obrazloženo odgovorilo. Pritožbeno sodišče se v izogib ponavljanju na takšno obrazložitev v celoti sklicuje in dodaja, da višina takse s količnikom 1,0 pri vrednosti spornega predmeta do 40.000,00 EUR po tabeli iz 16. člena ZST-1 znaša 291,00 EUR že od novele ZST-1B dalje (10. 8. 2013). Pred tem pa je višina takse s količnikom 1 pri tem spornem predmetu znašala 265,00 EUR, zato vse kaže, da se je tožena stranka sklicevala na neveljavni ZST-1, ki je veljal le do 9. 8. 2013 (do uveljavitve novele ZST-1B), zato za obravnavano zadevo ne pride v poštev.
status dediča - zapuščinski postopek - odpoved dedovanju - dedna izjava - nepreklicnost dedne izjave - oseba, ki ni dedič - zavrženje pritožbe - ločitev zapuščine - zahteva upnika
Pritožnica ni dedinja po zapustniku in torej ni stranka postopka, zato je pritožbeno sodišče njeno pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
Pritožnica se je z dedno izjavo, podano na zapuščinski obravnavi, dedovanju po zapustniku odpovedala. Učinek njene izjave je v tem, da se šteje, da sploh ni postala dedič. Dedna izjava je nepreklicna. Dedič potem, ko je podal dedno izjavo, le-te z enostransko izjavo zapuščinskemu sodišču ne more preklicati ali spremeniti.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. ZVEtL člen 17, 25.
prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL - ugotovitev solastninske pravice
Nepravdni postopek za etažiranje večstanovanjske stavbe v skladu z določbami ZVEtL ne predstavlja predhodnega vprašanja v razmerju do pravdnega postopka za ugotovitev solastnine in dopustitev njene (so)uporabe v korist etažnih lastnikov.
Kršitev iz 7. točke prvega odstavka 371. člena ZKP je namreč podana takrat, če sodišče prve stopnje o predmetu obtožbe ne odloči v izreku sodbe, kar pa v obravnavani primeri ni primer. Napadena sodba se namreč nanaša na obdolženca in na dejanje, ki je obseženo v zasebni tožbi in ga je sodišče prve stopnje tudi povzelo v izrek napadene sodbe.
ZFPPIPP člen 122, 122/2, 122/2-2. ZPP člen 33, 33/1.
prodaja nepremičnine - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti - sklep o prodaji nepremičnin - javna dražba - prodajna pogodba za nepremičnino - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe
ZFPPIPP določa obvezno objavo sklepov, izdanih v glavnem postopku zaradi insolventnosti. Navedeno določbo je treba razumeti tako, da se obveznost objave nanaša tudi na predlog s prilogami, na katere se sklicuje obrazložitev sklepa o izdaji soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe.
Ker je toženi sanirano steno v nekaj dneh porušil, tožnica izključne posesti nad podstrešnim delom svojega stanovanja ni pridobila, zato ni upravičena do posestnega varstva niti v obliki prepovedi nadaljnjih motenj z rušenjem stene.
Toženi je solastnik podstrešja in ima kot tak na podlagi določila 66. člena SPZ pravico celotno podstrešje imeti v soposesti in ga skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu. Tožeča stranka je brez soglasja ostalih solastnikov podstrešja pregradila del podstrešja nad svojim stanovanjem in ga ločila od ostalega podstrešja. Ravnanje toženca je zato mogoče prepoznati tudi kot dovoljeno samopomoč iz 31. člena SPZ.
taksna oprostitev - predlog za taksno oprostitev - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - premoženjsko stanje predlagatelja - višina mesečnih prejemkov
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo premoženjske zmožnosti toženca, ki prejema dokazano visoko pokojnino, na podlagi katere bo lahko poravnal v sklepih določene obroke za plačilo taksne obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00016895
URS člen 2, 22, 25. ZPP člen 82, 83, 83/1, 137. ZIZ člen 53, 53/2.
pravica do pritožbe - neobstoječ pravni pouk - začasni zastopnik - izvršilni naslov - obrazloženost ugovora - pomanjkljiva trditvena podlaga - dokazni predlog za zaslišanje strank - informativni dokaz - izjema od prepovedi informativnih dokazov - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti
Sodišče mora stranko opozoriti na pravico do vložitve pravnega sredstva, vendar v primeru, ko stranka to pravno sredstvo izkoristi kljub temu, da odločba sodišča prve stopnje pravnega pouka ne vsebuje, še ni mogoče govoriti o kršitvi pravice do pritožbe.
Začasni zastopnik ima vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika, kar pomeni, da ima v postopku enak položaj, kot bi ga imela sama stranka. Zato se začasnemu zastopniku vročajo vsa sodna pisanja, začasni zastopnik pa vsa dejanja opravlja v imenu in za račun stranke.
V pravdnem, kakor tudi v izvršilnem postopku velja splošno načelo prepovedi izvajanja informativnih dokazov, vendar pa je sodna praksa zavzela stališče, da obstaja izjema od načelne prepovedi informativnih dokazov in to v situaciji, ko stranka ne more poznati dejstev, ki jih sicer mora zatrjevati na podlagi trditvenega bremena. Začasni zastopnik, ki začasno predstavlja zakonitega zastopnika dolžnika, je namreč zaradi nekontaktiranja s stranko oddaljen od informacijskega vira in ima zato manj možnosti, da zadosti zahtevi po substanciranju dejanskih navedb. Zato je v tem primeru izjemoma dopustno, da sodišče poseže po dokazu, s pomočjo katerega bo šele izvedba dokaza dala trditev za pravno pomembna dejstva o plačilu upnikove obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00018088
ZNP člen 33, 33/2, 37. ZVEtL-1 člen 3. ZPP člen 365, 365-1.
etažna lastnina - vzpostavitev etažne lastnine - nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - pravnomočna odločba - res iudicata - ponovno odločanje o isti stvari - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - sprememba sklepa - zavrženje pritožbe
O predlogu poprave oštevilčenja lokalov je sodišče odločilo s sklepom, ki je postal pravnomočen, zato ponovne odločitve o isti zadevi udeleženka ne more doseči. V preostalem delu je sodišče predlogu oziroma pritožbi udeleženke v celoti ugodilo z izpodbijanim sklepom in skladno z njenim predlogom na novo preoblikovalo solastninska razmerja, čemur v pritožbi sama pritrjuje. S tem je njen pritožbeni interes izčrpan, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrglo.
Za začetek zastaranja je odločilen trenutek, ko je upravičenec smel terjati izpolnitev obveznosti. Tožeča stranka je za obseg škode izvedela najkasneje leta 2007. Takrat je bilo dokončno jasno, da je pri njenem zavarovancu nastopilo stanje trajne invalidnosti in trajne pravice do upokojitve. Zastaralni rok za terjatve iz 18. člena ZOZP znaša tri leta. Ker s plačilom z dne 11. 6. 2014 zastaranje terjatve, katere plačilo s tožbo zahteva tožeča stranka ni bilo pretrgano, je terjatev glede na datum vložitve tožbe (6. 6. 2017) zastarala.
Ker je sodišče prve stopnje glede na izvedene dokaze v ponovljenem postopku prišlo do zaključka, da obdolžencema ni dokazan goljufiv namen, pri čemer se utemeljeno sklicuje na izpovedbo priče M.Š., ki je izpovedal v prid obeh obdolžencev, da sta imela resen namen, da se posojilo vrne in da je v tistem času obstajala možnost prestopa igralca M.M. v drug klub, za kar bi klub M. prejel odškodnino, je obdolženca utemeljeno oprostilo obtožbe.
skupno pripadajoče zemljišče - obseg pripadajočega zemljišča - javna površina - parkirna mesta - pravnomočna upravna odločba o določitvi gradbene parcele
Ugotavljanje pripadajočega zemljišča v širšem obsegu, kot je bilo le-to opredeljeno v pravnomočni upravni odločbi o funkcionalnem zemljišču oziroma gradbeni parceli k stavbi, v smislu petega odstavka 30. člena ZVEtL, ni ovira za vsebinsko presojo obsega pripadajočega zemljišča. Iz izreka upravne odločbe namreč ne izhaja, da bi upravni organ predlog v delu, ki je predmet tega postopka, zavrnil, oziroma da bi bilo predmet upravnega postopka tudi zemljišče, ki presega obseg, o katerem je v izreku odločil upravni organ.
Sodna praksa je že večkrat poudarila, da postopek po ZVEtL ni namenjen pridobivanju parkirnih mest, pač pa zgolj ugotavljanju tistega zemljišča, ki je funkcionalno povezano s stavbo.
ZIZ člen 267, 273. SPZ člen 33, 33/1. ZPP člen 337, 426.
začasna odredba v zvezi z motenjem posesti - zavarovanje nedenarne terjatve - varstvo posesti - izročitev ključev - verjetnost, da terjatev obstoji - pritožbena novota
Obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti se omeji le na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja.
Tožnica s tožbo zahteva ugotovitev motenja posesti, do katerega je prišlo s tem, da je toženec 26. 6. 2018 tožnico potiskal iz kuhinje in hodnika sporne hiše, 10. 9. 2018 pa ji preprečil vstop tako, da je zaklenil vrata. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da takšne tožbene trditve tožbenega zahtevka za izročitev ključa z ničemer ne utemeljujejo.
Predlagana začasna odredba mora biti takšna, da je z njo mogoče doseči namen zavarovanja (s tožbo) uveljavljane nedenarne terjatve, (ne pa kakšne druge terjatve) oziroma konkretneje: mora biti takšna, da je z njo (začasno) urejeno stanje nastalega motenja, ne pa kakšnega drugega (nezatrjevanega) motenja.
doktrina jajčne lupine - sprožilni dejavnik - padec na ledu - pravnorelevantna vzročna zveza - odškodninska odgovornost - dokazovanje z izvedencem - komisija za fakultetna izvedenska mnenja
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da med škodnim dogodkom in razvojem sindroma fibromialgije ni pravno relevantne vzročne zveze.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00017870
KZ-1 člen 74, 74/1, 227, 227/2. ZKP člen 101, 109, 502, 502/1, 502/2.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - pridobitev protipravne premoženjske koristi - protipravna premoženjska korist - premoženjska škoda - zakonski znak kaznivega dejanja - kaznivo dejanje oškodovanja upnikov - premoženjskopravni zahtevek - upravičen predlagatelj
Sodišče prve stopnje ima prav, ko ugotavlja, da okoliščina, da pridobitev protipravne premoženjske koristi ni zakonski znak kaznivega dejanja oškodovanja upnikov po drugem odstavku 227. členu KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1, za katero je državno tožilstvo predlagalo uvedbo preiskave zoper oba osumljenca, ni odločilna za presojo o utemeljenosti zahtevka za odvzem premoženjske koristi, ki ga je podalo državno tožilstvo in kateremu je ugodilo, ker je za protipravno premoženjsko korist potrebno šteti vsako povečanje premoženja storilca, ki ima vzrok v storitvi kaznivega dejanja, pri čemer protipravna premoženjska korist lahko pomeni dodatno sestavino protipravnosti pri kateremkoli kaznivem dejanja, čeprav za samo ugotovitev kaznivega dejanja ni pomembna, je pa pomembna okoliščina za odmero kazni ali za uporabo drugih kazenskih sankcij.