Ker je sodišče prve stopnje glede na izvedene dokaze v ponovljenem postopku prišlo do zaključka, da obdolžencema ni dokazan goljufiv namen, pri čemer se utemeljeno sklicuje na izpovedbo priče M.Š., ki je izpovedal v prid obeh obdolžencev, da sta imela resen namen, da se posojilo vrne in da je v tistem času obstajala možnost prestopa igralca M.M. v drug klub, za kar bi klub M. prejel odškodnino, je obdolženca utemeljeno oprostilo obtožbe.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - postopek - zaslišanje nasprotne udeleženke - presoja pogojev
Nasprotna udeleženka ima pravico, da ne odgovarja na vprašanja in samo to ne bi mogel biti razlog za njeno zadržanje na prisilnem zdravljenju.
Ugotovitev, da je tavala po prometni cesti in da je bila premražena, pritožnica ni uspela izpodbiti. Ti ugotovitvi pa utemeljujeta sklep, da je huje ogrožala svoje zdravje in življenje.
Ker je toženi sanirano steno v nekaj dneh porušil, tožnica izključne posesti nad podstrešnim delom svojega stanovanja ni pridobila, zato ni upravičena do posestnega varstva niti v obliki prepovedi nadaljnjih motenj z rušenjem stene.
Toženi je solastnik podstrešja in ima kot tak na podlagi določila 66. člena SPZ pravico celotno podstrešje imeti v soposesti in ga skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu. Tožeča stranka je brez soglasja ostalih solastnikov podstrešja pregradila del podstrešja nad svojim stanovanjem in ga ločila od ostalega podstrešja. Ravnanje toženca je zato mogoče prepoznati tudi kot dovoljeno samopomoč iz 31. člena SPZ.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00017870
KZ-1 člen 74, 74/1, 227, 227/2. ZKP člen 101, 109, 502, 502/1, 502/2.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - pridobitev protipravne premoženjske koristi - protipravna premoženjska korist - premoženjska škoda - zakonski znak kaznivega dejanja - kaznivo dejanje oškodovanja upnikov - premoženjskopravni zahtevek - upravičen predlagatelj
Sodišče prve stopnje ima prav, ko ugotavlja, da okoliščina, da pridobitev protipravne premoženjske koristi ni zakonski znak kaznivega dejanja oškodovanja upnikov po drugem odstavku 227. členu KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1, za katero je državno tožilstvo predlagalo uvedbo preiskave zoper oba osumljenca, ni odločilna za presojo o utemeljenosti zahtevka za odvzem premoženjske koristi, ki ga je podalo državno tožilstvo in kateremu je ugodilo, ker je za protipravno premoženjsko korist potrebno šteti vsako povečanje premoženja storilca, ki ima vzrok v storitvi kaznivega dejanja, pri čemer protipravna premoženjska korist lahko pomeni dodatno sestavino protipravnosti pri kateremkoli kaznivem dejanja, čeprav za samo ugotovitev kaznivega dejanja ni pomembna, je pa pomembna okoliščina za odmero kazni ali za uporabo drugih kazenskih sankcij.
taksna oprostitev - predlog za taksno oprostitev - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - premoženjsko stanje predlagatelja - višina mesečnih prejemkov
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo premoženjske zmožnosti toženca, ki prejema dokazano visoko pokojnino, na podlagi katere bo lahko poravnal v sklepih določene obroke za plačilo taksne obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00017352
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 208, 208/1, 339, 339/2, 339/2-14.
smrt stranke med pravdo - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka z dediči stranke - predhodno vprašanje - zakonito dedovanje - oporočno dedovanje - odpoved dediščini - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odsotnost odločilnih razlogov - navidezna (simulirana) pogodba - materialno in procesno dokazno breme - prevalitev procesnega dokaznega bremena - pravni interes za pritožbo
Krog dedičev po med postopkom umrli tretji toženki je za ta postopek predhodno vprašanje.
V konkretnem primeru tožnik nosi materialno dokazno breme za zaključek, da sta prvi toženec in oče pravdnih strank želela nekaj drugega, kot sta zapisala. Navedeno pa ne pomeni, da procesno dokazno breme v teku postopka v nobenem primeru ne more preiti na toženca. Ko stranka, ki je določeno dejstvo po materialnem pravu dolžna zatrjevati in dokazati, s tem uspe, nastopi položaj, ki od nasprotne stranke terja trditve in dokaz o nasprotnem. Tožnik je svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu zadostil in je na tožence prešlo procesno dokazno breme, da dokažejo, da je v obdobju sklepanja navedene pogodbe prvi toženec imel dovolj sredstev za plačilo kupnine, oziroma se sedaj vprašanje njegove finančne zmožnosti izkaže za pravno relevantno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00016895
URS člen 2, 22, 25. ZPP člen 82, 83, 83/1, 137. ZIZ člen 53, 53/2.
pravica do pritožbe - neobstoječ pravni pouk - začasni zastopnik - izvršilni naslov - obrazloženost ugovora - pomanjkljiva trditvena podlaga - dokazni predlog za zaslišanje strank - informativni dokaz - izjema od prepovedi informativnih dokazov - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti
Sodišče mora stranko opozoriti na pravico do vložitve pravnega sredstva, vendar v primeru, ko stranka to pravno sredstvo izkoristi kljub temu, da odločba sodišča prve stopnje pravnega pouka ne vsebuje, še ni mogoče govoriti o kršitvi pravice do pritožbe.
Začasni zastopnik ima vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika, kar pomeni, da ima v postopku enak položaj, kot bi ga imela sama stranka. Zato se začasnemu zastopniku vročajo vsa sodna pisanja, začasni zastopnik pa vsa dejanja opravlja v imenu in za račun stranke.
V pravdnem, kakor tudi v izvršilnem postopku velja splošno načelo prepovedi izvajanja informativnih dokazov, vendar pa je sodna praksa zavzela stališče, da obstaja izjema od načelne prepovedi informativnih dokazov in to v situaciji, ko stranka ne more poznati dejstev, ki jih sicer mora zatrjevati na podlagi trditvenega bremena. Začasni zastopnik, ki začasno predstavlja zakonitega zastopnika dolžnika, je namreč zaradi nekontaktiranja s stranko oddaljen od informacijskega vira in ima zato manj možnosti, da zadosti zahtevi po substanciranju dejanskih navedb. Zato je v tem primeru izjemoma dopustno, da sodišče poseže po dokazu, s pomočjo katerega bo šele izvedba dokaza dala trditev za pravno pomembna dejstva o plačilu upnikove obveznosti.
spori iz razmerja med starši in otroki - izvajanje roditeljske pravice - stiki z otrokom - režim izvajanja stikov - prava volja otroka - trajanje stikov - obvestilo o spremembi naslova - natančnost določitve stikov
Otrok mora od rezidenčnega starša dobiti jasno sporočilo, da so stiki z drugim staršem v njegovo korist. Ta občutek ali vedenje bo otrok najlaže ponotranjil, če starš, kateremu je otrok dodeljen v varstvo in vzgoje, tudi sam sodeluje pri stikih na način, da otroka na stik pripelje in(ali) ga po stiku prevzame.
doktrina jajčne lupine - sprožilni dejavnik - padec na ledu - pravnorelevantna vzročna zveza - odškodninska odgovornost - dokazovanje z izvedencem - komisija za fakultetna izvedenska mnenja
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da med škodnim dogodkom in razvojem sindroma fibromialgije ni pravno relevantne vzročne zveze.
zapuščinska obravnava - oprava zapuščinske obravnave - vabljenje na narok - nepravilno vabljenje na narok za glavno obravnavo - oprava naroka v odsotnosti nepravilno vabljene stranke - izjava o sprejemu dediščine
Pritožnica kot dedinja sodi v krog prizadetih oseb in bi morala biti zato vabljena na zapuščinsko obravnavo. Ker se to ni zgodilo, sodišče prve stopnje ne bi smelo odločiti le na podlagi podatkov v spisu, navedb dediča in pritožničine izjave, da zapuščino sprejema, temveč bi moralo razpisati zapuščinsko obravnavo in pritožnici omogočiti, da na njej sodeluje. Tega ne spremeni dejstvo, da je sodišče pritožnici vročilo zapisnik zapuščinske obravnave, iz katerega je izhajalo, da bo po pridobitvi dedne izjave zapustnikove hčere izdalo sklep o dedovanju. Zapuščinska obravnava je osrednje procesno dejanje zapuščinskega postopka, zato bi jo sodišče prve stopnje v odsotnosti dedinje lahko zaključilo le, če bi slednja z nje neupravičeno izostala ali če bi se sodelovanju na njej pisno odpovedala.
stranska intervencija - prodajna pogodba - dobavitelj - intervencijski interes - škoda zaradi zaupanja
Po presoji pritožbenega sodišča pa razlog relativnosti pravnih razmerij in okoliščina, da materialno pravo v primerih "verižne" prodajne pogodbe ne pozna regresnih zahtevkov do predhodnega prodajalca, ni razlog za zavrnitev stranske intervencije, saj bi morebitna ugoditev tožbenemu zahtevku v predmetnem sporu lahko predstavljala podlago za vzpostavitev odškodninske obveznosti predlagatelja stranske intervencije nasproti toženi stranki.
Na tožeči stranki je bilo trditveno (in dokazno) breme glede trditev o vseh dejstvih, potrebnih za specifikacijo višine tožbenega zahtevka, saj lahko upnik v pravdi uspe le z ustrezno konkretiziranim in substanciranim tožbenim zahtevkom. Tožeča stranka pa takšnih trditev pred sodiščem prve stopnje ni podala, saj niti ni določno navedla, da naj bi bila cena dogovorjena v skupnem (pavšalno določenem) znesku za celoto opravljenih del.
neupravičen pripor - odškodnina zaradi neupravičenega pripora - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo
Dolžnost države je, da tudi osebam, ki jim je sicer utemeljeno odvzeta prostost, zagotovi take standarde bivanja, ki so človeka vredni. Če jih ne, ravna protipravno in je podana njena krivdna odškodninska odgovornost zaradi kršitve pravic osebnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00017662
OZ člen 1, 186, 239, 240, 246, 488, 490, 490/1, 490/3, 493, 493/2, 494, 495, 495/1. ZNPosr člen 23, 23/3. ZPP člen 8.
pogodbena odškodninska odgovornost - poslovna odškodninska obveznost - odgovornost nepremičninskega posrednika - nepremičninsko posredovanje - posredovanje pri nakupu nepremičnine - pogodba o posredovanju - protipravnost ravnanja - pravno stanje nepremičnine - pravne napake - jamčevanje za pravne napake - gradbeno dovoljenje - lokacijsko dovoljenje - neskladna gradnja - nelegalna gradnja - investitor gradnje - gradnja v nasprotju z gradbenim dovoljenjem - čas nastanka škode - izguba pravic - rok za uveljavljanje pravice
S prodajno pogodbo sta tožnika v last pridobila stanovanje, ki ima manjšo vrednost, kot bi jo imelo, če bi bilo locirano v legalno zgrajeni stavbi. Razlika je škoda, obstoječa od nakupa nepremičnine dalje, zato ni mogoče slediti toženi stranki, da škoda še ni nastala, ker tožnika stanovanja še nista poizkušala prodati.
Pri dokazni oceni ni upoštevano, da tožnika negativnega dejstva, da gradbenega dovoljenja nista dobila in da z neskladno gradnjo nista bila seznanjena, težko dokazujeta. Večjo vlogo pri razčiščevanju tega dejstva je zato pričakovati od tožene stranke, ki bi lahko zatrdila in dokazala kdaj, kje in v kakšnih okoliščinah je tožnika z neskladno gradnjo seznanila in jima izročila gradbeno dovoljenje.
Ker tožnika svoje pravice iz pravne napake nista uveljavila v enem letu od dne, ko sta za pravno napako izvedela, z zahtevkom nista uspela.
OZ člen 149, 153, 179, 299, 299/2, 943. ZOdvT tarifna številka 2200, 2202.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - objektivna odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - konkurenca objektivne in krivdne odgovornosti - trčenje motornega vozila in kolesarja - deljena odgovornost - deljena odgovornost udeležencev prometne nezgode - prispevek oškodovanca - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - prevozni stroški - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - dokaz z izvedencem - ogled izvedenca - možnost obravnavanja pred sodiščem - izvedensko mnenje - nagrada za sestavo odškodninskega zahtevka - vštevanje nagrade
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da je zavarovanka tožene stranke vozila motorno vozilo, ki ga je v razmerju do šibkejših, nemotoriziranih udeležencev v cestnem prometu vselej treba upoštevati kot nevarno stvar v smislu določbe 149. člena OZ. Glede na to je pravilno določilo višji delež odgovornosti zavarovanki tožene stranke (65%) ter prispevek tožnice k nastanku škode v deležu 35%.
spor majhne vrednosti - pravočasnost pritožbe - navadna pošta - priporočena pošiljka - dan oddaje na pošto - dan prejema vloge pri sodišču
Dan oddaje na pošto je za presojo pravočasnosti pritožbe odločilen le, če bi tožena stranka pritožbo poslana priporočeno (drugi odstavek 112. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00018253
ZM člen 1, 2, 37, 78, 78/2. ZPP člen 188, 188/1, 188/2. ZMZPP člen 20.
umik tožbe - izjava o umiku tožbe - soglasje k umiku tožbe - razmerje z mednarodnim elementom - pravo, s katerim je razmerje najtesneje povezano - bianco menica - zastaranje - menična izjava - menično pooblastilo - prekoračitev pooblastila - datum dospelosti menice - unovčenje menice - rok
Datum dospelosti menice med pravdnima strankama ni bil določen in ker datum dospelosti menice ni v nasprotju z vsebino poroštvene izjave, so neutemeljene toženčeve navedbe, da bi morala tožnica izpolniti menico najkasneje v dveh delovnih dnevih, pri tem pa se toženec zmotno sklicuje na 37. člen ZM, ki določa roke za predložitev menice v plačilo, ko gre za menico, ki je plačljiva na (vnaprej) določen dan. Terjatev tožnice proti tožencu iz meničnopravnega razmerja ni zastarala, ker je tožnica vložila tožbo v enem letu od dneva dospelosti menice, kot to določa drugi odstavek 78. člena ZM.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00017642
OZ člen 59, 82, 82/2, 86, 86/1, 619, 625, 625/3, 642, 643, 643/3. ZPP člen 212, 358, 358-3. Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (2008) člen 2, 2-9.
podjemna pogodba - sprememba cene - napake materiala - izračun z izrecnim jamstvom - pogoj - klavzula ključ v roke - pojasnilna dolžnost podjemnika - obvestilo naročniku - skupni namen pogodbenikov - stroški potrebni za pravdo
Določilo 643. člena OZ je posledica podjemnikovih pojasnilnih obveznosti iz 625. člena OZ oziroma zgolj konkretnejša izpeljava tega določila. Obveznosti podjemnika se v skladu s tretjim odstavkom 625. člena OZ nanašajo na pomanjkljivosti v naročilu ter na druge okoliščine, za katere je vedel ali bi moral vedeti in bi bile lahko pomembne za naročeno delo. Pri izvrševanju pojasnilne dolžnosti mora podjemnik upoštevati vse naročnikove interese, vključno z interesom, ki se nanaša na ceno (višino plačila) za opravljen posel.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00017795
ZZK-1 člen 8, 79, 244, 244/1. ZPP člen 190. ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/2-3, 60/6, 342.
izbrisna tožba - pasivna legitimacija - prenos lastninske pravice - odtujitev stvari med pravdo - ničnost prodajne pogodbe - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne vpise pravic - izbris hipoteke - kršitev pravice do sodnega varstva - zaznamba spora - stroški pravdnega postopka, nastali pred začetkom stečajnega postopka - prijava terjatve iz naslova pravdnih stroškov - subjektivne meje pravnomočnosti
Pravilo iz 190. člena ZPP pride v poštev tudi v primeru, ko do spremembe lastnika pride zaradi izpolnitve kondikcijskih zahtevkov na podlagi nične pogodbe (87. člen OZ). 190. člen ZPP ureja naknadno ločitev procesne od stvarne (materialnopravne) legitimacije, in predstavlja izjemo od pravila, da se sodba izda med strankama, ki sta tudi materialnopravna nosilca pravic in obveznosti (zavezanec in upravičenec) v spornem razmerju. Kar pomeni, da izguba stvarne legitimacije (dejstvo torej, da stranka ni več materialnopravni izpolnitveni zavezanec ali upravičenec) praviloma ne sme vplivati na odločitev o zahtevku.
Ker gre v konkretnem primeru za stvarno pravico (hipoteko) na nepremičninah, do razširitve subjektivnih meja pravnomočnosti ne bi prišlo (tožeča stranka ni izkazala zaznambe spora v z.k.) in se morebitna ugodilna sodba, izdana med prvotnima strankama, ne bi raztezala na singularnega naslednika tožene stranke.
Pravni interes prvotnim strankam, da se postopek med njima nadaljuje in konča, daje 190. člen ZPP, neodvisno od tega, ali bo sodbo mogoče izvršiti in ali bo učinkovala zoper pridobitelja stvari.
ZPP člen 242. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 5, 5/2.
stroški priče - potni stroški - cestnina
Utemeljeno je sodišče prve stopnje priči priznalo tudi stroške cestnine, pravna podlaga za to je v drugem odstavku 5. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, kjer je določeno, da potni stroški obsegajo izdatke za potovanje od stalnega ali začasnega prebivališča (priča pa je zaradi opravljanja dela začasno prebivala v Črni gori) do kraja, kjer naj bo opravljeno zaslišanje in za vrnitev. Takšen izdatek za potovanje pa predstavlja tudi strošek cestnine, ki ga je tako sodišče prve stopnje priči utemeljeno priznalo.