DELOVNO PRAVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR
VS1015567
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3. ZUTD člen 163.
dovoljenost revizije - posredovanje delovne sile - pomembno pravno vprašanje - podizvajalska pogodba - pravno vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve - zagotavljanje dela - zelo hude posledice
Postavljeno vprašanje ni pomembno za obravnavano zadevo, ker se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo z vsebino pogodb (torej z njihovo zapisano, formalno vsebino), ampak z dejansko vsebino medsebojnih razmerij, dejanskim izvajanjem pogodbe ter načinom in pogoji opravljanja dela. Kakšna je ta vsebina, pa izhaja iz 163. člena ZUTD.
Navedbe o vplivu izpodbijane odločbe na revidentovo poslovanje v organizacijskem in finančnem smislu, saj se bodo povečali stroški poslovanja, ne predstavljajo zelo hudih posledic že zato, ker vsaka sprememba poslovanja tega standarda ne dosega.
predlog za dopustitev revizije - denacionalizacija - prepoved razpolaganja s premoženjem, za katerega obstaja dolžnost vrnitve - prodajna pogodba - ničnost - res extra commercium - dolžnost vračila v naravi - načelo prirejenosti postopkov - predhodno vprašanje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker je Vrhovno sodišče ugotovilo, da pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP niso podani, je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
UPRAVNI SPOR - JAVNI ZAVODI - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VS1015809
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZZdr-1 člen 79, 79/1, 79/2, 80, 81, 81/2. ZLD člen 1, 1/2, 2, 5, 6. ZZ člen 1, 1/2, 18, 18/1, 18/2, 48, 48/1, 48/2.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - lekarniška dejavnost- javna služba - promet z zdravili na drobno v specializirani prodajalni - gospodarska dejavnost, ki je namenjena opravljanju lekarniške dejavnosti - obseg dejavnosti javnega zavoda
Zahteva iz drugega odstavka 18. člena ZZ, da je gospodarska dejavnost namenjena opravljanju osnovne dejavnosti javnega zavoda, je funkcionalne narave, kaže pa se v vsebinski povezanosti obeh dejavnosti na način, da gospodarska dejavnost dopolnjuje izvajanje primarne dejavnosti zavoda. To tudi pomeni, da dejavnost, za katero je bil zavod ustanovljen, in njegova morebitna dodatna dejavnost ne moreta biti identični.
Lekarniški javni zavod ne more opravljati prometa z zdravili na drobno v specializirani prodajalni iz 81. člena ZZdr-1.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o Carinskem zakoniku skupnosti člen 4/10, 220, 220/2-6, 236, 236/1, 236/2. ZDDV-1 člen 77, 77/6. ZDMV člen 7, 7/2-3. URS člen 22. ZUS-1 člen 59, 59/2-2, 63, 63/2-3.
dovoljena revizija - odpust uvoznih dajatev - uvozne dajatve - davek na dodano vrednost - davek na motorna vozila
Pravica do povrnitve oziroma odpusta uvozne dajatve na podlagi 236. člena CZ je materialna pravica, CZ pa ni materialnopravna podlaga niti za DDV niti za DMV. DDV in DMV nista uvozna dajatev iz 10. točke 14. člena Carinskega zakonika.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 85. ZUP člen 89, 92.
dovoljenost revizije - kršitve ustavnih pravic - kršitve ZUP - pritožba - rok za vložitev pritožbe - vrnitev v prejšnje stanje - vročanje
Presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta po ZUP glede na 85. člen ZUS-1 ni dovoljen revizijski razlog, zato tudi izpostavljeni vprašanji ne moreta biti pomembni pravni vprašanji v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Do kršitve pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS ni prišlo. Revident namreč ni izkoristil niti instrumentov in pravnih sredstev, ki jih je imel na voljo, saj ni vložil predloga za vrnitev v prejšnje stanje skupaj s pritožbo, ampak šele skupaj s pritožbo zoper sklep o zavrženju pritožbe, torej prepozno.
Samo s pavšalnimi navedbami, da ima izpodbijana odločba zanj zelo hude posledice, revident ni omogočil preizkusa, ali so te posledice podane.
ZPP člen 7, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 353, 353/1.
predlog za dopustitev revizije - odškodninska odgovornost - identično dejansko stanje - škoda, povzročena s kaznivim dejanjem - zastaranje odškodninske obveznosti - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - restriktivna razlaga zakona - videz nepristranskosti sodišča - velikost sodišča - sorodstveno razmerje med delavcem pristojnega sodišča in pravdno stranko
V tem primeru sorodstveno razmerje nekaterih od oseb, ki nastopajo na pasivni pravdni strani, z uslužbenko pristojnega sodišča, ki je eno od večjih v državi, ni tak tehten razlog, ki bi narekoval delegacijo pristojnosti. Ni mogoče prezreti, da sorodnica nekaterih od oseb na toženi strani v zadevi ne bo sprejemala nobenih odločitev. Drugače bi (lahko) bilo, če bi bila sodna uslužbenka stranka v postopku ali če bi šlo za manjše sodišče v manjšem kraju in intenzivnejše sodelovanje med sodniki in sodnim osebjem oziroma če bi bila zadeva občutljivejše narave.
Kavza predmetnega dogovora je bila, da je tožnik upravičen do vtoževane provizije le v primeru, če kot lastnik prenese na toženo stranko svojo blagovno znamko. Ker tega ni več mogel storiti, saj je tožena stranka v sodnem postopku dosegla razveljavitev registracije blagovne znamke na njegovo ime (in torej kot nelastnik ni mogel izpolniti obveznosti iz pogodbe), je naknadno odpadla podlaga oziroma kavza omenjenega pogodbenega dogovora. Tudi sam je z neizpolnitvijo pogodbe in upoštevaje dejstvo, da je tožena stranka pridobila znamko na drug način, povzročil, da je kavza pogodbe odpadla. Odpadla je vzajemnost dajatev, zato je dogovor z dne 5. 2. 2007 prenehal veljati. Iz takšnega posla, ki ne velja več oziroma je ničen, ne more ničesar zahtevati (primerjaj v izpodbijani sodbi pravilno uporabljeni določbi prvega in četrtega odstavka 39. člena OZ).
Možnost uporabe pravnega instituta spremenjenih okoliščin torej ne izključuje obrazloženih pravil o neveljavnosti pogodbe zaradi kasneje odpadle kavze.
Revident se neutemeljeno sklicuje tudi na 117. člena OZ - nemožnost izpolnitve, za katero naj bi - kot še prav tako zmotno meni v reviziji - odgovarjala tožena stranka. Namreč – nemožnost izpolnitve pogodbe je po dejanskih ugotovitvah obeh nižjih sodišč povzročil (zagrešil) sam zaradi nezakonite pridobitve blagovne znamke; v sodnem postopku zaradi razveljavitve blagovne znamke je bilo ugotovljeno, da si ni pridobil niti dovoljenja tožene stranke za prenos blagovne znamke na njegovo ime. Zato v smislu navedene določbe (prvi odstavek cit. člena) nima nobenih zahtevkov. Tožena stranka pa nima več pravnega interesa oziroma niti podlage za vložitev tožbe v smislu tretjega odstavka cit. člena, saj je dosegla izpolnitev na drug način – s pridobitvijo blagovne znamke nazaj na svoje ime v omenjenem upravičeno sproženem sodnem postopku.
ČLOVEKOVE PRAVICE - DRUŽINSKO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS1015712
URS člen 23, 25, 53, 56, 157. ZUS-1 člen 4, 36, 59, 57. ZPP člen 339. ZZZDR člen 2, 106a, 119, 157, 178. ZIRD člen 7, 14, 32. 35. EKČP člen 8. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3.
pravica do družinskega življenja - stari starši - ukrepi centra za socialno delo - subsidiarni upravni spor - glavna obravnava v upravnem sporu
Razmerje med otroci in njihovimi starimi starši je pravno varovano po tretjem odstavku 53. člena Ustave, iz katerega izhaja tudi dolžnost države, da varuje družino. Vsebinsko enaka obveznost izhaja iz pravice do družinskega življenja iz 8. člena EKČP, kar potrjuje tudi sodna praksa ESČP. To pomeni, da je že z vidika ustavnih določil treba varovati pravico otrok do starih staršev, pa tudi pravico starih staršev do otrok in to ne le pred posegi države (v smislu ustavne pravice negativnega statusa), temveč skladno z Ustavo tudi z aktivnim ravnanjem in skrbjo državnih organov. To razmerje pa je drugačno kot razmerje med starši in otroci in uživa manjšo stopnjo pravnega varstva.
Razmerje med starimi starši in njihovimi vnuki (oziroma med mladoletnimi otroci in njihovimi bližnjimi sorodniki) lahko nastane in obstoji tudi brez predhodno izdanih pravnih aktov pristojnih organov. Oblastveni akti pristojnih organov lahko obstoj pravno varovanega razmerja le dodatno utemeljujejo. Če pa tako razmerje že obstoji, uživa tudi temu razmerju ustrezno pravno varstvo pravice do družinskega življenja iz 53. člena Ustave in 8. člena EKČP, ki se v Republiki Sloveniji uporabljata neposredno (15. člen Ustave).
Vrhovno sodišče pritrjuje tožnici, da je glede na okoliščine tega primera nastala tesna vez med starimi starši in vnuki, ki je temeljila tudi na dejstvu, da so bili v tem času brez skrbi svojih staršev. To razmerje je preseglo običajno razmerje med starimi starši in njihovimi vnuki, zato je glede na okoliščine tega primera nastalo družinsko življenje, ki je bilo varovano s pravico do družinskega življenja iz 53. člena Ustave ter 8. člena EKČP. Ta je tožnici zagotavljala pravno varstvo najmanj v tem, da bi ji bilo treba omogočiti nadaljnji razvoj takega razmerja, kolikor to ne bi bilo v nasprotju z interesi otrok, ter da bi skladno s tem izhodiščem morala biti njena izražena volja ustrezno upoštevana v postopkih odločanja o nadaljnji vzgoji in oskrbi otrok.
Tudi v sedanji situaciji, ki je že obstajala v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje, ima torej tožnica zato, ker ji je bilo v času pred odločitvijo sodišča prve stopnje rejniško dovoljenje zavrnjeno z odločbo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, za varstvo svojega pravno varovanega interesa na voljo učinkovito sodno varstvo v upravnem sporu zoper to odločbo. Posledično pa to pomeni, da na podlagi 4. člena ZUS-1 ni mogoče uveljavljati tožbenega zahtevka o namestitvi otrok v njeno varstvo, saj bi ga tožnica lahko uveljavljala samo tedaj, če ne bi imela zagotovljenega drugega učinkovitega sodnega varstva. Navedeno pa tudi pomeni, da o navedenem vprašanju, ki je predmet drugega upravnega spora, ni mogoče odločati kot o predhodnem vprašanju v tem upravnem sporu, kar je predlagala tožnica, saj je to zaradi navedenega pogoja subsidiarnosti pravnega varstva iz 4. člena ZUS-1, ki je podlaga za presojo v tem primeru, zakonsko izključeno. O navedenem vprašanju zakonitosti citirane odločbe ministrstva je torej mogoče - kot navedeno - odločiti le v drugem upravnem sporu.
kršitev materialnih določb zakona - zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona
Pregon za prekršek je zastaral, saj sta med posameznimi dejanji organov, pristojnih za postopek, ki merijo na pregon storilca prekrška, minili več kot dve leti.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – dokazni predlog
Čeprav storilec v utemeljitev navedbe, da dne 22. 10. 2015 ni vozil svojega vozila in da je bila storilka njegova soproga, ni izrecno predlagal njenega zaslišanja z besedami „predlagam zaslišanje I. P.“, njegove izjave, da naj se sodišče v zvezi z obravnavanim prekrškom obrne nanjo, ni mogoče razumeti drugače kot materialnopravno relevanten (identiteta storilke) in zadostno konkretiziran dokazni predlog (storilec je v zahtevi za sodno varstvo navedel osebne podatke storilke) za zaslišanje I. P.
V primeru, ko zavarovalnica pri sklepanju različnih zavarovalnih pogodb s potrošniki uporablja nepoštene pogodbene pogoje, v skladu z določbami 27. člena ZP-1 ne gre za navidezni realni stek oziroma nadaljevan prekršek, temveč za realni stek tolikšnega števila prekrškov, kolikor je bilo oškodovancev.
ZP-1 člen 27, 27/1, 57c, 57c/1, 59, 59/1, 155, 155/2.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – zahteva za sodno varstvo – dovoljenost - več prekrškov – stek
Če je kršitelj z isto odločbo o prekršku spoznan za odgovornega za več prekrškov v steku, lahko upravičenci vložijo zahtevo za sodno varstvo tudi zgolj glede nekaterih prekrškov, glede ostalih prekrškov pa je mogoče šteti, da jih je kršitelj priznal.
URS člen 22, 29, 29/1-3. ZP-1 člen 59, 59/3, 155, 155/2, 167, 167/2.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – zahteva za sodno varstvo – odločanje sodišča – pravice obrambe – enako varstvo pravic – pravica do poštenega sojenja – pravica do učinkovitega pravnega sredstva – izvajanje dokazov v korist obdolženca – presoja navedb zahteve – obrazložitev odločbe
Odločanje o zahtevi za sodno varstvo (ZSV) ne pomeni samo pravnega sredstva zoper odločbo prekrškovnega organa, ampak praviloma predstavlja edino stopnjo sodnega varstva v hitrem postopku o prekršku. Bistvo pravice do sodnega varstva ni v tem, da se storilcu omogoči formalna pravica do vložitve ZSV, temveč v tem, da sodišče njegovo vlogo vsebinsko obravnava in se opredeli do bistvenih navedb, prav tako pa je dolžnost sodišča, da izvede tiste dokaze, ki se nanašajo na pravno relevantna dejstva, katerih pravna relevantnost je izkazana s potrebno stopnjo verjetnosti oziroma, ki so substancirani.
dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Revizijsko sodišče ocenjuje, da je pravilno revidentovo stališče, da glede na dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje o intenzivnosti telesnih poškodb, trajanju telesnih bolečin, med zdravljenjem pretrpljenih nevšečnosti ter zmanjšanju revidentove življenjske aktivnosti prisojena odškodnina ni v skladu s kriteriji iz 179. člena OZ in tudi ne v okvirih, ki jih je v podobnih primerih začrtala sodna praksa. Pri tem opozarja, da se revident pri primerjavi sklicuje zgolj na starejše odločbe Vrhovnega sodišča (do vključno leta 2000), ki ne omogočajo več ustrezne primerjave, vendar tudi novejše primerljive odločbe kažejo na neustreznost višine teh odmer, in sicer tako po posameznih škodnih postavkah, kot tudi glede njihove skupne določitve, le da ne v takšni meri, kot prikazuje revident.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0018578
ZPP člen 254, 254/3, 285, 339, 339/2-8, 368, 367/2. OZ člen 131, 131/1, 164. SPZ člen 99. ZVNDN člen 8, 37.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazovanje - substanciranost dokaznega predloga - zavrnitev dokaznega predloga - postavitev novega izvedenca - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo - odškodninska odgovornost - vzpostavitev prejšnjega stanja - sanacija plazu - vznemirjanje lastninske pravice - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Kadar sodišče ne postavi novega izvedenca, ker meni, da mnenje ni nepopolno, gre lahko samo za zmotno ugotovitev dejanskega stanja.
Sodna praksa je enotna v zahtevi, da mora biti zaradi povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, dokazni predlog substanciran, kar pomeni, da mora stranka v njem natančno opredeliti, katera relevantna dejanska trditev naj se s predlaganim dokazom ugotovi.
Dejstvo neponovljivosti historičnih dogodkov ni v pojmovnem nasprotju z možnostjo »ponovitve« kaznivega dejanja v smislu 3. točke 201. člena ZKP. Ponovitev v sklopu instituta ponovitvene nevarnosti se namreč ne nanaša na isto, temveč na istovrstno kaznivo dejanje.
Obvestilo, ki ga je oseba dala policiji po drugem odstavku 148. člena ZKP, je po svoji naravi dokaz v spoznavnem, ne pa tudi v formalnem smislu, zato se sodba nanj ne sme opirati. Ni pa nedovoljen dokaz v smislu 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Tako obvestilo je vir dokazov, na podlagi katerih se lahko v kazenskem postopku pridobijo procesno veljavni dokazi. Prepoved, da se sodba ne sme opirati na dokazne vire, se ne nanaša na vse odločbe, ki jih med kazenskim postopkom izda sodišče.