CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00057615
OZ člen 635, 635/2, 641, 642, 642/3, 642/4.
podjemna pogodba - opravljen posel po delih - prevzem posla - plačilo po dejansko opravljenem delu - cena na enoto - urna postavka za opravljeno delo - premoženjska škoda - zavrnitev dokaznih predlogov - pavšalne trditve - dokaz v informativne namene - razpravno načelo - pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena - pomanjkljiva trditvena podlaga
Pogodbenika sta se dogovorila o plačilu posla po delih, saj se je obračun opravljenih delovnih ur izvajal mesečno, izvajalec pa je tej na podlagi naročniku mesečno izstavljal račune. Gre torej za situacijo, kot jo ureja četrti odstavek 642. člena OZ.
Ker je tožena stranka tožeči stranki dela plačevala po dogovorjeni urni postavki za opravljena dela (torej kot ceno na enoto opravljenih del – delovnih ur), ne pa kot skupaj dogovorjeno ceno, plačilo del, ki so bila potrebna za dokončanje posla, ne more predstavljati premoženjske škode tožene stranke.
plačilni nalog za plačilo sodnih taks - rok za plačilo sodne takse - pravočasno plačilo sodne takse - prepozno plačana sodna taksa - predložitev dokazila o plačani taksi - domneva umika pritožbe
Pritožnik je bil s plačilnim nalogom opozorjen, da mora takso plačati pravočasno, to je v roku, določenem v plačilnem nalogu (in ne v pozivu za predložitev dokazila). Ta rok se je iztekel dne 8. 3. 2021. Prepozno plačana taksa se obravnava enako, kot da ni plačana. Poziv z dne 18. 3. 2021 ni poziv k plačilu takse, pač pa je sodišče stranko pozvalo le k predložitvi dokazila o pravočasnem plačilu takse za pritožbo.
ZFPPIPP člen 389, 389/3. ZIZ člen 101, 101-2, 102.
osebni stečaj - sklep o ustavitvi zasega denarnega dobroimetja na denarnih računih dolžnika - izvzetje iz stečajne mase - prejemki izvzeti iz stečajne mase - odškodnina za poškodbo pri delu - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče prve stopnje je pravilno razlagalo določbo 101. člena ZIZ, da so iz izvršbe izvzeti prejemki iz naslova odškodnine zaradi telesne poškodbe po predpisih o invalidskem zavarovanju (2. točka 101. člena ZIZ). Te pridobijo osebe na podlagi ugotovljene invalidnosti II. in III. kategorije ob hkratnem izpolnjevanju drugih predpisanih pogojev.
Pravilno pa pritožnik navaja, da za navedeni prejemek odškodnine velja omejitev, ki je navedena v tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP. Tretji odstavek omenjenega člena namreč navaja, da se za omejitev zneskov prejemkov, ki spadajo v stečajno maso postopka osebnega stečaja, uporablja 102. člen ZIZ (novela ZFPPIPP-G, ki se uporablja od 26. 4. 2016 dalje). V kolikor dolžniku med stečajnim postopkom od izterjave izkazanih prejemkov oziroma zasegu denarnega dobroimetja na njegovih denarnih računih ni ostal znesek po tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP, kot je določen v 102. členu ZIZ, je dolžnik upravičen do manjkajoče razlike, ki se poplača iz zneska odškodnine.
osebni stečaj - začetek stečajnega postopka - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - vročitev predloga dolžniku - ugovor zoper predlog za začetek postopka osebnega stečaja - domneva insolventnosti
Ker dolžnica v petnajstih dneh po prejemu predloga za začetek stečajnega postopka ni ugovarjala, da ni insolventna ali da upnikova terjatev ne obstaja, domneve insolventnosti, ki je nastala na podlagi tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP, tudi s pritožbo ne more uspešno izpodbijati.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 40, 40/2.
cenilno poročilo - pripombe na cenitveno poročilo - odgovor na pripombe - dodatna vprašanja izvedencu - nagrada in stroški cenilca - zavrnitev
Ker je cenitev treba obravnavati kot celoto, cenilčevega odgovora na pripombe strank k cenitvi ni mogoče enačiti z izdelavo dopolnilne cenitve. Plačilo za pisno izdelavo cenitve namreč zajema tudi morebitna nadaljnja bodisi ustno bodisi pisno podana cenilčeva pojasnila v zvezi s pripombami strank k cenitvi. Nagrada za izdelavo dopolnilne cenitve in povrnitev v zvezi s tem nastalih stroškov pa cenilcu pripada (še)le takrat, ko mora odgovoriti na dodatna vprašanja, ki jih sodišče od njega še ni terjalo.
OZ člen 193, 311, 312, 1019, 1019/3. ZIZ člen 67, 67/1, 67/1-3.
postopek nasprotne izvršbe - materialnopravno pobotanje - vzajemnost medsebojnih terjatev - likvidnost terjatve - pogoji za pobot terjatev - obveznost glavnega dolžnika in poroka - solidarni porok - poroštvena izjava
Pravilno je izhodišče sodišča prve stopnje, da je v postopku (nasprotne) izvršbe materialnopravni pobot mogoč le, če je poleg pogojev iz 311. člena OZ, to je istovrstnost, vzajemnost in zapadlost terjatev, izpolnjen tudi pogoj, da je v pobot uveljavljana terjatev nesporna oziroma ugotovljena z izvršilnim naslovom (likvidnost). V konkretnem primeru je v pobot uveljavljana terjatev očitno sporna. Pobotni ugovor je bil namreč podan v predmetnem postopku nasprotne izvršbe in upnika po nasprotni izvršbi sta v pobot uveljavljani terjatvi v obravnavani zadevi izrecno nasprotovala.
Sodišče prve stopnje je štelo, da ugovoru pobota ni mogoče slediti, ker v sklepu o preizkusu terjatev, izdanem v stečaju nad glavnim dolžnikom D. d. o. o., terjatev upnika po Pogodbi o finančnem lizingu št. 1 ni bila naložena v plačilo. Odločilno pa je že to, da sklep o preizkusu terjatev v zvezi z v pobot uveljavljano terjatvijo ne učinkuje tudi na upnika po nasprotni izvšbi oziroma da je v pobot uveljavljana terjatev terjatev upnika – dolžnika po nasprotni izvršbi do glavnega dolžnika, D. d. o. o. in ne do dolžnikov – upnikov po nasprotni izvršbi, B. B. in C. C. Dolžnik po nasprotni izvršbi uveljavlja v pobot terjatev po isti pogodbi, ki je bila tudi podlaga za izdajo sklepa o izvršbi v obravnavani zadevi, in mu je bila pravnomočno priznana v sklepu o preizkusu terjatev v stečajnem postopku nad glavnim dolžnikom, D. d. o. o. B. B. in C. C., ki sta dolžnika v obravnavani zadevi, sta se v pogodbi zavezala kot poroka in plačnika – solidarna poroka. Glavni dolžnik, družba D. d. o. o. ni stranka tega izvršilnega postopka. Izvršilni upnik – dolžnik po nasprotni izvršbi ima torej res terjatev tako do glavnega dolžnika, družbe D. d. o. o., kot tudi do dolžnikov v obravnavani zadevi – upnikov po nasprotni izvršbi, B. B. in C. C., vendar pa se sklep o preizkusu terjatev v zvezi s terjatvijo upnika – dolžnika po nasprotni izvršbi do glavnega dolžnika po Pogodbi o finančnem lizingu premičnin št. 1, D. d. o. o. ne nanaša tudi na izvršilna dolžnika – upnika po nasprotni izvršbi, B. B. in C. C. Upnik – dolžnik po nasprotni izvršbi je v stečajnem postopku nad glavnim dolžnikom lahko prijavil le svojo terjatev do glavnega dolžnika in samo ta terjatev mu je v stečaju lahko bila pravnomočno priznana.
Res sta upnika po nasprotni izvršbi, B. B. in C. C. solidarna poroka Pogodbi o finančnem lizingu premičnin št. 1. Vendar pa niti to niti v pritožbi zatrjevano dejstvo, da sta B. B. in C. C. v stečajnem postopku nad glavnim dolžnikom prijavila svojo regresno terjatev do glavnega dolžnika za odločitev ni bistveno. Terjatev upnika do glavnega dolžnika je namreč različna od upnikove terjatve do solidarnega poroka, saj glavni dolžnik in solidarni porok nista v pravni skupnosti, ker njuna obveznost ne izvira iz skupnega dolga. Glavni dolžnik odgovarja upniku na podlagi pravnega razmerja, iz katerega izvira glavna obveznost, porok pa na podlagi poroštvene izjave. Navedeno pomeni, da se pravnomočen sklep o preizkusu terjatev (oziroma subjektivne meje njegove pravnomočnosti), kolikor je bila v njem upniku pravnomočno priznana terjatev po pogodbi do glavnega dolžnika, ne nanaša tudi na solidarna poroka – upnika po nasprotni izvršbi. Zato ni izpolnjen že zakonski pogoj vzajemnosti.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - dolžnost posredovanja informacij - zavrnitev zahteve za posredovanje podatkov - sodno varstvo - informativni dokaz
Pravica družbenika do informacij in vpogleda je individualna družbeniška pravica, ki je namenjena odločanju družbenika o kakršnemkoli vprašanju, za katerega meni, da je pomembno za njegov ali družbin položaj. Z njo se zagotavlja družbeniku pravica do kontrole družbe, ki mu omogoča, da uresničuje svoje individualne interese, če in kolikor se ti nanašajo na članstvo v družbi.
Pritožnica pavšalno navaja, da je predlagateljici omogočila ogled listin, da jih je zbrala itd., vendar pa ne navede konkretno, katere listine in v zvezi s katerimi zahtevami predlagateljice jo je pozvala na ogled in pojasnila, zato njenim pritožbenim navedbam, da je predlagateljici omogočila dostop do informacij ni mogoče slediti. Sodišče prve stopnje tudi ni moglo izvajati dokaznega postopka z zaslišanjem direktorja nasprotne udeleženke, če ta ni konkretizirano navedla, katere od zahtevanih listin in pojasnil je imela pripravljene za predlagateljico tako v poslovnih prostorih kot na skupščini. V tem primeru bi šlo za izvedbo informativnega dokaza, kar pa ni dovoljeno. Trditve, da bi sodišče le z zaslišanjem direktorja lahko ugotovilo, katera listine je na skupščini v začetku leta 2020 pritožnici predložil, pa so pavšalne, saj niti pritožbeno ne navede, katere listine izmed zahtevanih, naj bi predložil, poleg tega pa seveda gre za časovno različno obdobje. Skupščina je bila v začetku leta 2020, pritožnica je listine zahtevala konec leta 2020.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00053737
ZD člen 221, 221/1, 221/2.. ZPVAS člen 8, 8/2, 8/6.. ZAgrS člen 50.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
dedovanje premoženja agrarne skupnosti - naknadno najdeno premoženje - dedovanje naknadno najdenega premoženja - oprava zapuščinske obravnave - pravica do obravnavanja pred sodiščem - oporočno dedovanje - članstvo agrarne skupnosti kot pogoj za dedovanje v naravi - analogna uporaba zakona
ZAgrS vprašanje t.i. "prvega dedovanja" ne ureja in se uporablja le za dedovanje po fizičnih osebah, ki so vknjižene kot solastniki ali skupni lastniki premoženja v agrarni skupnosti, ki je bila ponovno vzpostavljena na podlagi ZPVAS in ki je registrirana na podlagi ZAgrS. Zato je treba tudi v primeru t.i."prvega dedovanja", ko nihče izmed dedičev oziroma njegovih pravnih naslednikov ni član agrarne skupnosti, uporabiti ZPVAS. Ta pa med drugim v šestem odstavku 8. člena določa, da se, če prejšnji člani, njihovi dediči oziroma pravni nasledniki ne uveljavljajo vračanja lastninske pravice, nepremičnine na območju bivše agrarne skupnosti ostanejo oziroma postanejo last občine. To določbo je treba, ker zakon drugačne ureditve nima, uporabiti tudi v primeru, kot je konkreten, ko nihče od oporočnih dedičev ne more dedovati vrnjenih premoženjskih pravic v naravi, ker ni član agrarne skupnosti.
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1.
zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - obstoj milejšega ukrepa - nujnost ukrepa
Pritožbena navedba, da bi bilo ugotovljene vzroke in ogrožanje mogoče odvrniti z milejšo obliko pomoči in sicer z zdravljenjem na odprtem oddelku, je neutemeljena. Iz mnenja izvedenke, ki je opravila temeljit pregled udeleženca in medicinske dokumentacije, izhaja, da udeleženec potrebuje ponovno uvedbo zdravljenja z zdravili, kar je v njegovem psihičnem stanju mogoče le na oddelku pod posebnim nadzorom, kjer potrebuje čas zdravljenja enega meseca. Brez nadzora bi v sedanjem psihičnemu stanju udeleženec zdravljenje prekinil. Brez zdravil se njegova bolezen ne bi izboljšala, ampak poglabljala in bi se s tem njegovo neprilagojeno in bolezensko motivirano nasilno vedenje stopnjevalo. S tem bi resno ogrožal zdravje in življenje svojih bližnjih in hkrati sebi povzročal hudo in trajno nepopravljivo škodo. V izvedenskem mnenju je tudi jasno pojasnjeno, da milejše oblike zdravljenja trenutno, dokler zdravila ne pričnejo delovati (5 tednov), niso primerne, ker pri njih udeleženec v sedanjem psihičnem stanju ne bi bil sposoben sodelovati in bi zdravljenje takoj prekinil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00054954
OZ člen 323, 323/1, 324, 326.. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/2.. ZIZ člen 38, 38/5.
izvršba za izterjavo denarne terjatve - izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - ugovorni razlog prenehanja terjatve - novacija - prenovitev pogodbe - prenovitvena volja - pogodbena volja - jasno in nedvoumno izražena pogodbena volja - stroški izvršilnega postopka
Za novacijo v smislu določbe prvega odstavka 323. člena OZ gre, če so poleg splošnih predpostavk za veljavnost pogodbe izpolnjeni še dodatni pogoji, in sicer: 1.) obstoj obveznosti, ki je predmet novacije (326. člen OZ), 2.) sprememba glavnega predmeta obveznosti oz. pravne podlage (323. člen OZ) in 3.) izrecno izražena volja, da se opravi novacija, t. j. da se obstoječa obveznost prenovi tako, da ta obveznost preneha in se nadomesti z novo (324. člen OZ). V zvezi s pogojem, ki se nanaša na prenovitveno voljo oz. animus novandi, ki se ne domneva, je sodišče prve stopnje prezrlo, da mora biti le ta izrecno in jasno izražena v vsebini dogovora, s katerim se stranke dogovorijo za novačijo.
DZ člen 83. ZPP člen 19, 19/1, 19/2, 32, 32/1, 44, 44/3.
sklep o stvarni nepristojnosti - določitev vrednosti spornega predmeta - odstop zadeve drugemu stvarno pristojnemu sodišču - stvarna pristojnost - nedenarni tožbeni zahtevek - nepremičnina kot skupna lastnina zakoncev - tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - obseg in deleži na skupnem premoženju - korekturna dolžnost sodišča
Če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, mora primarno tožnik oceniti vrednost spora, tako da ovrednoti svoj pravni interes za uspeh v pravdi. Če je njegova navedba vrednosti očitno previsoka ali prenizka in se odpira vprašanje o stvarni pristojnosti sodišča, kot v obravnavanem primeru, pa ima sodišče korekturno dolžnost: na hiter in primeren način se mora prepričati o pravilnosti navedene vrednosti spora in o tem takoj tudi po uradni dolžnosti odločiti s sklepom (tretji odstavek 44. člena ZPP).
ZPIZ-2G člen 121, 121/1, 121/2.. ZPIZ-2 člen 82, 82/1, 86, 86/2, 86/3, 86/3-1, 86/6, 396.. ZPIZ-1 člen 397.
pravica do nadomestila za invalidnost - zmotna uporaba materialnega prava - pravica do dela s krajšim delovnim časom - III. kategorija invalidnosti - pravica do dela na drugem delovnem mestu - poslabšanje zdravstvenega stanja
ZPIZ-2G v določbi 121. člena niti v katerikoli drugi določbi ne določa, v katerih primerih se šteje, da gre za enakovrstno pravico, prav tako pa ZPIZ-2G ne določa nobenih kriterijev upoštevnih pri ugotavljanju, ali gre za enakovrstno pravico. Gre torej za pravno nedoločen in neopredeljen pojem, ki ga je potrebno zapolniti in določiti za vsak primer posebej ob upoštevanju vseh okoliščin primera ter ga razlagati ustavno pravno skladno v okviru celotne določbe 121. člena ZPIZ‑2G.
Po stališču pritožbenega sodišča pravica do dela na drugem delovnem mestu s krajšim delovnim časom vsebinsko za tožnico ne predstavlja nove pravice, ampak obstoječo, že pridobljeno pravico do dela na drugem delovnem mestu, torej na delu z omejitvami, le dopolnjuje glede na ugotovljeno poslabšanje zdravstvenega stanja oziroma invalidnosti. V takem primeru je zato edini pravilen zaključek, da gre za enakovrstno pravico ob upoštevanju, da ima tožnica priznano pravico do dela na drugem delovnem mestu ter na tem delu še pravico do dela s skrajšanim delovnim časom od polnega.
OZ člen 378. ZPP člen 7, 154, 154/1, 154/2, 163, 165, 165/2, 212. ZST-1 člen 16. ZST-1 tarifna številka 1111, 1112. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3, 12, 12/2, 12/3, 14, 14/4, 16, 16/3, 16/4. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 18, 18-1, 19, 19-1, 19-2, 19-3, 21, 21-2, 38, 38/1.
sodba na podlagi pripoznave - stroški postopka - višina sodne takse - obračun odvetniške storitve - vrednost odvetniške točke - stroški predpravdnega odškodninskega zahtevka - stroški pravdnega postopka glede na uspeh stranke - zakonske zamudne obresti
Tožeča stranka je v dopisu toženi stranki postavila specificiran zahtevek, pojasnila je svoje navedbe glede temelja in višine odškodninskega zahtevka ter podala pravna naziranja. Navedeno ustreza kriterijem za obrazložen predpravdni odškodninski zahtevek v smislu 1. točke tar. št. 38 OT.
Če se postopek konča s sodbo na podlagi pripoznave, izdano najpozneje na prvem naroku za glavno obravnavo, kot je bilo to v konkretnem primeru, se sodna taksa odmeri po tar. št. 1112 ZST-1 s količnikom 1.
zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba - delni odvzem poslovne sposobnosti - procesna sposobnost
Glede na določbo prvega odstavka 343. člena ZPP predsednik senata sodišča prve stopnje oziroma skladno s 352. členom ZPP sodišče II. stopnje poleg prepozne in nepopolne pritožbe s sklepom zavrže tudi nedovoljeno pritožbo. Pritožba je nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, ali oseba, ki se je pritožbi odpovedala, ali jo je umaknila, ali če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo. Ker je tožniku s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. N 53/2011 z dne 18. 5. 2012, ki je postal pravnomočen 10. 10. 2012 deloma odvzeta poslovna sposobnost, in sicer za vse aktivnosti povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki, tožnik za postopanje pred sodnimi postopki nima procesne sposobnosti. Torej tudi ne sposobnosti za vlaganje pritožb brez zastopanja zakonitega zastopnika.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje zahtev za izplačilo iz sodnega depozita ni vročilo pritožnikoma, niti jih ni objavilo. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje pritožbenim navedbam v smeri, da se je kontradiktornost postopka vzpostavila šele v pritožbenem postopku. Pritožbene navedbe je zato treba upoštevati kot dovoljene pritožbene novote.
Iz sklepa o končanju stečajnega postopka z dne 15. 2. 2021, ki je postal pravnomočen dne 3. 3. 2021, je razviden vrstni red upnikov - upravičencev do depozita, in sicer je po vrstnem redu prva upnica Republika Slovenija, druga pa Odvetniška pisarna A. d. o. o. O vrstnem redu je bilo tako že pravnomočno odločeno, pritožnika pa se zoper sklep o končanju stečajnega postopka in o sodnem depozitu nista pritožila. S predmetno pritožbo zato sedaj ne moreta več uspeti z navedbami, da naj bi imela boljši vrstni red, niti da naj Odvetniška pisarna A. sploh ne bi imela pravice do depozita. Odločitev o upravičencih do sodnega depozita je v skladu s 373. členom ZFPPIPP predmet sklepa o končanju stečajnega postopka. O upravičencih do sodnega depozita je bilo tako že odločeno in vrstni red med upravičenimi upniki je bil že določen s sklepom o končanju stečajnega postopka, zato o tem ni več dopustno ponovno odločati.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor po izteku roka - preživljanje otroka - sklenitev zakonske zveze - prenehanje preživninske obveznosti
Obveznost staršev, da preživljajo otroka, ki je sklenil zakonsko zvezo, je subsidiarne narave in je primarna dolžnost preživljanja zakonca, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen, na drugem zakoncu. Glede na primarno obveznost preživljanja nepreskrbljenega zakonca s strani drugega zakonca je materialnopravno pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je s sklenitvijo zakonske zveze obveznost preživljanja upnice prešla na njenega moža in je dolžnikova osnovna obveznost preživljanja upnice po izvršilnem naslovu ugasnila. Podan je torej ugovorni razlog prenehanja terjatve iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, ki narekuje ugoditev ugovoru in ustavitev izvršbe za izterjavo preživnin za čas po sklenitvi upničine zakonske zveze.
Vprašanje, ali zakonec upnico lahko ali je ne more preživljati, je lahko le stvar presoje v drugem ustreznem postopku, v katerem bi upnica od svojih staršev zahtevala nadaljnje preživljanje kot njihovo subsidiarno obveznost, in ne v tem izvršilnem postopku. Ugotavljanju takih dejstev namreč izvršilni postopek ni namenjen in niti nima prilagojenih in ustreznih mehanizmov za tako postopanje.
OZ člen 190, 191, 198. ZPP člen 7, 212, 451, 458, 458/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - neupravičena obogatitev - verzijski zahtevek - neupravičena uporaba tuje stvari - veljaven pravni temelj - privolitev - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja - sklepčnost tožbe po višini
Tudi pri verzijskem zahtevku zaradi posega v tujo pravno sfero lastnik (oziroma imetnik) stvari plačila uporabnine ne more zahtevati, če je vedel za neupravičeno uporabo stvari in je v to uporabo privolil. V tem primeru je namreč posledično zanjo obstajal veljaven pravni temelj. Šteje se, da je lastnik v neupravičeno uporabo (konkludentno) privolil, če je vedel za neupravičeno uporabo stvari, pa je ostal pasiven (od uporabnika ni zahteval prenehanja uporabe).
nadaljevanje izvršbe - novi zemljiškoknjižni lastnik kot (hipotekarni) dolžnik - ugovor priposestvovanja lastninske pravice
Sodišče mora zatrjevana dejstva preizkusiti z vidika vseh pravnih podlag, ki bi lahko prišle v poštev pri presoji utemeljenosti zahtevkov oziroma ugovorov strank. Pri tem ni vezano na pravno podlago, na katero se sklicujejo stranke (tretji odstavek 180. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ampak je dolžno samostojno ugotavljati, ali zatrjevano dejansko stanje ustreza zakonskemu dejanskemu stanu katerekoli izmed za obravnavani primer v poštev prihajajočih pravnih norm. Čeprav se hipotekarni dolžnik v ugovoru ni izrecno skliceval na pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem ter na v zvezi s tem relevantne določbe SPZ, bi moralo sodišče prve stopnje glede na podane ugovorne navedbe utemeljenost ugovora in vprašanje, ali v izvršilnem postopku pridobljena hipoteka upnika učinkuje zoper hipotekarnega dolžnika in ali ima upnik pravico, da v izvršilnem postopku svojo terjatev poplača iz zadevne nepremičnine, presoditi tudi s tega vidika.
ZOFVI člen 34, 73, 74, 74/4, 75. OZ člen 190. ZVrt člen 28. ZZ člen 26. Odlok o koncesiji za izvajanje javne službe predšolske vzgoje in varstva (2009) člen 4.
lokalna skupnost - izvajanje javne službe - zasebni vrtec - koncesija - odločba o podelitvi koncesije - pogodba o koncesiji - uporabnina - neupravičena obogatitev - pogoji javnega razpisa - ustreznost prostorov in opreme - načelo volenti non fit in iuria - strinjanje z razpisnimi pogoji in merili
Razpis je temeljil na Odloku o koncesiji za izvajanje javne službe predšolske vzgoje in varstva (Ur. l. RS, št. 96/09), kjer je v 4. členu izrecno navedeno, da lahko javno službo predšolske vzgoje in varstva izvaja koncesionar, ki je vpisan v razvid ter v skladu s pravilnikom zagotavlja pogoje in opremljenost. Pogoji tožene stranke za izvajanje javne službe so bili tako pritožnici znani, s prostovoljno prijavo na razpis pa je izrazila tudi svoje soglasje z njimi. Prav tako je svoje soglasje izrazila tudi s podpisom pogodbe o koncesiji, ki je bila sklenjena na podlagi odločbe z dne 27. 8. 2010, v kateri je bilo izrecno ugotovljeno, da ima pritožnica potrebne prostore in opremo.
V skladu z načelom volenti non fit iniuira obogatitveni zahtevek ni utemeljen, kadar se prikrajšanec s prikrajšanjem strinja. Sodna praksa je zavzela stališče, da kadar do prehoda premoženja pride na podlagi pogodbe, ki je bila sklenjena med pravdnima strankama, korist, ki jo je tožena stranka pridobila, ne predstavlja neupravičene pridobitve.
ZPP člen 214, 214/2, 224, 224/1, 339, 339/2, 339/2-14.
vročanje sodnih pisanj - vročitev vabila - vročilnica kot dokaz - javna listina - standard obrazloženosti odločbe - priznana dejstva
Tožena stranka v pritožbi navaja, da ni bila pravilno vabljena na narok za glavno obravnavo, saj nima evidentiranega vabila na narok. Po presoji pritožbenega sodišča s to pavšalno in dokazno nepodprto pritožbeno navedbo dvoma v pravilnost opravljene vročitve ni uspela zasejati. Iz povratnice v spisu je namreč razvidno, da je bilo vabilo za narok dne 24. 3. 2021 toženi stranki vročeno dne 16. 2. 2021. Tožena stranka, ki navaja zgolj to, da vabila ni prejela, saj ga nima evidentiranega, pravilnosti opravljene vročitve ni uspela izpodbiti.