osebni stečaj - začetek stečajnega postopka - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - vročitev predloga dolžniku - ugovor zoper predlog za začetek postopka osebnega stečaja - domneva insolventnosti
Ker dolžnica v petnajstih dneh po prejemu predloga za začetek stečajnega postopka ni ugovarjala, da ni insolventna ali da upnikova terjatev ne obstaja, domneve insolventnosti, ki je nastala na podlagi tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP, tudi s pritožbo ne more uspešno izpodbijati.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 40, 40/2.
cenilno poročilo - pripombe na cenitveno poročilo - odgovor na pripombe - dodatna vprašanja izvedencu - nagrada in stroški cenilca - zavrnitev
Ker je cenitev treba obravnavati kot celoto, cenilčevega odgovora na pripombe strank k cenitvi ni mogoče enačiti z izdelavo dopolnilne cenitve. Plačilo za pisno izdelavo cenitve namreč zajema tudi morebitna nadaljnja bodisi ustno bodisi pisno podana cenilčeva pojasnila v zvezi s pripombami strank k cenitvi. Nagrada za izdelavo dopolnilne cenitve in povrnitev v zvezi s tem nastalih stroškov pa cenilcu pripada (še)le takrat, ko mora odgovoriti na dodatna vprašanja, ki jih sodišče od njega še ni terjalo.
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1.
zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - obstoj milejšega ukrepa - nujnost ukrepa
Pritožbena navedba, da bi bilo ugotovljene vzroke in ogrožanje mogoče odvrniti z milejšo obliko pomoči in sicer z zdravljenjem na odprtem oddelku, je neutemeljena. Iz mnenja izvedenke, ki je opravila temeljit pregled udeleženca in medicinske dokumentacije, izhaja, da udeleženec potrebuje ponovno uvedbo zdravljenja z zdravili, kar je v njegovem psihičnem stanju mogoče le na oddelku pod posebnim nadzorom, kjer potrebuje čas zdravljenja enega meseca. Brez nadzora bi v sedanjem psihičnemu stanju udeleženec zdravljenje prekinil. Brez zdravil se njegova bolezen ne bi izboljšala, ampak poglabljala in bi se s tem njegovo neprilagojeno in bolezensko motivirano nasilno vedenje stopnjevalo. S tem bi resno ogrožal zdravje in življenje svojih bližnjih in hkrati sebi povzročal hudo in trajno nepopravljivo škodo. V izvedenskem mnenju je tudi jasno pojasnjeno, da milejše oblike zdravljenja trenutno, dokler zdravila ne pričnejo delovati (5 tednov), niso primerne, ker pri njih udeleženec v sedanjem psihičnem stanju ne bi bil sposoben sodelovati in bi zdravljenje takoj prekinil.
predlog za odpust obveznosti - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor zoper odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - izostanek mesečnih poročil o iskanju zaposlitve - zaposlitev v tujini - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti
Do pravne dobrote odpusta obveznosti je lahko stečajni dolžnik upravičen le, če ravna v skladu s svojimi obveznostmi v postopku odpusta obveznosti oziroma v kolikor poda upravičene razloge, zaradi katerih svojih obveznosti ni mogel (v celoti) izpolniti.
plačilni nalog za plačilo sodnih taks - rok za plačilo sodne takse - pravočasno plačilo sodne takse - prepozno plačana sodna taksa - predložitev dokazila o plačani taksi - domneva umika pritožbe
Pritožnik je bil s plačilnim nalogom opozorjen, da mora takso plačati pravočasno, to je v roku, določenem v plačilnem nalogu (in ne v pozivu za predložitev dokazila). Ta rok se je iztekel dne 8. 3. 2021. Prepozno plačana taksa se obravnava enako, kot da ni plačana. Poziv z dne 18. 3. 2021 ni poziv k plačilu takse, pač pa je sodišče stranko pozvalo le k predložitvi dokazila o pravočasnem plačilu takse za pritožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00057615
OZ člen 635, 635/2, 641, 642, 642/3, 642/4.
podjemna pogodba - opravljen posel po delih - prevzem posla - plačilo po dejansko opravljenem delu - cena na enoto - urna postavka za opravljeno delo - premoženjska škoda - zavrnitev dokaznih predlogov - pavšalne trditve - dokaz v informativne namene - razpravno načelo - pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena - pomanjkljiva trditvena podlaga
Pogodbenika sta se dogovorila o plačilu posla po delih, saj se je obračun opravljenih delovnih ur izvajal mesečno, izvajalec pa je tej na podlagi naročniku mesečno izstavljal račune. Gre torej za situacijo, kot jo ureja četrti odstavek 642. člena OZ.
Ker je tožena stranka tožeči stranki dela plačevala po dogovorjeni urni postavki za opravljena dela (torej kot ceno na enoto opravljenih del – delovnih ur), ne pa kot skupaj dogovorjeno ceno, plačilo del, ki so bila potrebna za dokončanje posla, ne more predstavljati premoženjske škode tožene stranke.
začasna nezmožnost za delo - preostala delovna zmožnost
Delodajalec mora delavcu omogočiti ustrezno delo po veljavni pogodbi o zaposlitvi, upoštevajoč veljavno invalidsko odločbo. Tožničina zmožnost opravljati delo v spornem obdobju se presoja le v obsegu preostale delovne zmožnosti. Nenazadnje pri tožnici v tem sporu ni bila ugotovljena popolna zmožnost za opravljanje dela, temveč le zmožnost opravljanja (ustreznega) dela v skrajšanem delovnem času, kar potrjuje, da je bilo upoštevano celotno zdravstveno stanje tožnice, ki ji je preprečevalo opravljati delo v polnem delovnem času v okviru preostale trajne delovne zmožnosti.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - dolžnost posredovanja informacij - zavrnitev zahteve za posredovanje podatkov - sodno varstvo - informativni dokaz
Pravica družbenika do informacij in vpogleda je individualna družbeniška pravica, ki je namenjena odločanju družbenika o kakršnemkoli vprašanju, za katerega meni, da je pomembno za njegov ali družbin položaj. Z njo se zagotavlja družbeniku pravica do kontrole družbe, ki mu omogoča, da uresničuje svoje individualne interese, če in kolikor se ti nanašajo na članstvo v družbi.
Pritožnica pavšalno navaja, da je predlagateljici omogočila ogled listin, da jih je zbrala itd., vendar pa ne navede konkretno, katere listine in v zvezi s katerimi zahtevami predlagateljice jo je pozvala na ogled in pojasnila, zato njenim pritožbenim navedbam, da je predlagateljici omogočila dostop do informacij ni mogoče slediti. Sodišče prve stopnje tudi ni moglo izvajati dokaznega postopka z zaslišanjem direktorja nasprotne udeleženke, če ta ni konkretizirano navedla, katere od zahtevanih listin in pojasnil je imela pripravljene za predlagateljico tako v poslovnih prostorih kot na skupščini. V tem primeru bi šlo za izvedbo informativnega dokaza, kar pa ni dovoljeno. Trditve, da bi sodišče le z zaslišanjem direktorja lahko ugotovilo, katera listine je na skupščini v začetku leta 2020 pritožnici predložil, pa so pavšalne, saj niti pritožbeno ne navede, katere listine izmed zahtevanih, naj bi predložil, poleg tega pa seveda gre za časovno različno obdobje. Skupščina je bila v začetku leta 2020, pritožnica je listine zahtevala konec leta 2020.
Čeprav gre pri trditvenem in dokaznem bremenu za dve ločeni bremeni, sta praviloma povezani med seboj na način, da je stranka, ki nosi trditveno breme o pravno odločilnih dejstvih, zanje dolžna predlagati tudi dokaze.
Primarno trditveno in dokazno breme za obstoj krivdnih razlogov za odpoved Pogodbe, je na strani tiste stranke, ki jih zatrjuje. Dokler stranka, ki se ji (pavšalno) očita neizpolnjevanje oz. nepravilno izpolnjevanje pogodbenih obveznosti, ni natančno seznanjena, česa konkretno ni (pravočasno) naredila oz. kaj konkretno je naredila narobe, se pred očitki sploh ne more braniti, saj niti ne ve, kaj se ji očita.
Sodišča v okviru dolžnosti materialno procesnega vodstva (285. člen ZPP) niso dolžna posebej opozarjati strank na zahtevo procesnega prava po (vsaj osnovni) substanciranosti dokaznega predloga.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - načini prodaje - javna dražba - zavezujoče zbiranje ponudb - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov
Po stališču pravne teorije in sodne prakse ni zakonske ovire, da se prodaja ne bi mogla opraviti s kombinacijo načinov prodaje, torej tudi s kombinacijo zavezujočega zbiranja ponudb in javne dražbe. Za pravilno razumevanje namena pravil o prodaji premoženja stečajnega dolžnika je treba izhajati iz načela zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP). Izhajajoč iz namena ZFPPIPP sledi ugotovitev, da zakon ne prepoveduje različnih kombinacij licitacijskih načinov prodaje, saj lahko prav kombinacija pripomore k najoptimalnejši prodaji premoženja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00053737
ZD člen 221, 221/1, 221/2.. ZPVAS člen 8, 8/2, 8/6.. ZAgrS člen 50.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
dedovanje premoženja agrarne skupnosti - naknadno najdeno premoženje - dedovanje naknadno najdenega premoženja - oprava zapuščinske obravnave - pravica do obravnavanja pred sodiščem - oporočno dedovanje - članstvo agrarne skupnosti kot pogoj za dedovanje v naravi - analogna uporaba zakona
ZAgrS vprašanje t.i. "prvega dedovanja" ne ureja in se uporablja le za dedovanje po fizičnih osebah, ki so vknjižene kot solastniki ali skupni lastniki premoženja v agrarni skupnosti, ki je bila ponovno vzpostavljena na podlagi ZPVAS in ki je registrirana na podlagi ZAgrS. Zato je treba tudi v primeru t.i."prvega dedovanja", ko nihče izmed dedičev oziroma njegovih pravnih naslednikov ni član agrarne skupnosti, uporabiti ZPVAS. Ta pa med drugim v šestem odstavku 8. člena določa, da se, če prejšnji člani, njihovi dediči oziroma pravni nasledniki ne uveljavljajo vračanja lastninske pravice, nepremičnine na območju bivše agrarne skupnosti ostanejo oziroma postanejo last občine. To določbo je treba, ker zakon drugačne ureditve nima, uporabiti tudi v primeru, kot je konkreten, ko nihče od oporočnih dedičev ne more dedovati vrnjenih premoženjskih pravic v naravi, ker ni član agrarne skupnosti.
opustitev ukrepov iz varstva pri delu - nesrečno naključje - padec na parkirišču - čiščenje parkirišča - zimske razmere
Pritožnica se smiselno sklicuje na svojo spoznavno stisko in vsaj načelno je mogoče sprejeti njeno stališče, da ne pozna vseh dejstev in dokazov, ki bi jih morala zatrjevati oziroma predložiti v okviru svojega trditvenega in dokaznega bremena. Vendar pa indici, ki na katere se je sklicevala, ne zadoščajo za sum, da je tožena stranka opustila ukrepe iz varstva pri delu. Nasprotno, zbrano gradivo v spisu ne daje opore za njeno tezo o poledici kot vzroku za poškodbo. Višje sodišče zato sprejema zaključek izpodbijane sodbe, da je v konkretnem primeru šlo za nesrečno naključje, ki ga ni mogoče pripisati opustitvi ukrepov, ki so odrejeni za varnost ljudi (prvi odstavek 87. člena ZZVZZ).
zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba - delni odvzem poslovne sposobnosti - procesna sposobnost
Glede na določbo prvega odstavka 343. člena ZPP predsednik senata sodišča prve stopnje oziroma skladno s 352. členom ZPP sodišče II. stopnje poleg prepozne in nepopolne pritožbe s sklepom zavrže tudi nedovoljeno pritožbo. Pritožba je nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, ali oseba, ki se je pritožbi odpovedala, ali jo je umaknila, ali če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo. Ker je tožniku s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. N 53/2011 z dne 18. 5. 2012, ki je postal pravnomočen 10. 10. 2012 deloma odvzeta poslovna sposobnost, in sicer za vse aktivnosti povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki, tožnik za postopanje pred sodnimi postopki nima procesne sposobnosti. Torej tudi ne sposobnosti za vlaganje pritožb brez zastopanja zakonitega zastopnika.
sprememba sklepa o začasni odredbi - III. kategorija invalidnosti - pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami - regulacijska začasna odredba - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - nastanek nenadomestljive škode
Potrebno je pritrditi pritožniku, da je terjatev za začasni ukrep zadržanja izvršitve upravne odločbe v delu, ki se nanaša na omejitev dvigovanja bremen do 10 kg in delo v dnevnih izmenah z listinsko medicinsko in drugo dokumentacijo, verjetno izkazana že zaradi neskladnih mnenj o invalidnosti v predsodnem postopku.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor po izteku roka - preživljanje otroka - sklenitev zakonske zveze - prenehanje preživninske obveznosti
Obveznost staršev, da preživljajo otroka, ki je sklenil zakonsko zvezo, je subsidiarne narave in je primarna dolžnost preživljanja zakonca, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen, na drugem zakoncu. Glede na primarno obveznost preživljanja nepreskrbljenega zakonca s strani drugega zakonca je materialnopravno pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je s sklenitvijo zakonske zveze obveznost preživljanja upnice prešla na njenega moža in je dolžnikova osnovna obveznost preživljanja upnice po izvršilnem naslovu ugasnila. Podan je torej ugovorni razlog prenehanja terjatve iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, ki narekuje ugoditev ugovoru in ustavitev izvršbe za izterjavo preživnin za čas po sklenitvi upničine zakonske zveze.
Vprašanje, ali zakonec upnico lahko ali je ne more preživljati, je lahko le stvar presoje v drugem ustreznem postopku, v katerem bi upnica od svojih staršev zahtevala nadaljnje preživljanje kot njihovo subsidiarno obveznost, in ne v tem izvršilnem postopku. Ugotavljanju takih dejstev namreč izvršilni postopek ni namenjen in niti nima prilagojenih in ustreznih mehanizmov za tako postopanje.
ZST-1 člen 5, 15, 15/4. ZDoh-2 člen 27, 27/1, 27/1-5. ZPP člen 358, 358/1, 358/1-5.
plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - višina sodne takse - odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - pridobitev premoženja - uspeh v pravdi
Toženka tudi nespornega dela odškodnine že pred vložitvijo tožbe ni plačala, kar vpliva na pravilen izračun doseženega uspeha pravdnih strank v pravdi.
Pritožba, ki je bila vložena v obliki sporočila elektronske pošte, poslanega z elektronskega naslova a@gmail.com na elektronski naslov sodišča urad.ojms@sodisce.si, vsebuje le računalniški izpis imena "A. A.", kar pa ne ustreza lastnoročnemu podpisu, kot je opredeljen v tretjem odstavku 105. člena ZPP. Prav tako vloga, ki tudi ni bila vložena v elektronski obliki v informacijskem sistemu sodstva, preko portala e-sodstvo/e-izvršba, ne vsebuje elektronskega podpisa, kot to določata tretji odstavek 105. člena ZPP in 29. člen ZIZ.
OZ člen 190, 191, 198. ZPP člen 7, 212, 451, 458, 458/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - neupravičena obogatitev - verzijski zahtevek - neupravičena uporaba tuje stvari - veljaven pravni temelj - privolitev - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja - sklepčnost tožbe po višini
Tudi pri verzijskem zahtevku zaradi posega v tujo pravno sfero lastnik (oziroma imetnik) stvari plačila uporabnine ne more zahtevati, če je vedel za neupravičeno uporabo stvari in je v to uporabo privolil. V tem primeru je namreč posledično zanjo obstajal veljaven pravni temelj. Šteje se, da je lastnik v neupravičeno uporabo (konkludentno) privolil, če je vedel za neupravičeno uporabo stvari, pa je ostal pasiven (od uporabnika ni zahteval prenehanja uporabe).
ZOFVI člen 34, 73, 74, 74/4, 75. OZ člen 190. ZVrt člen 28. ZZ člen 26. Odlok o koncesiji za izvajanje javne službe predšolske vzgoje in varstva (2009) člen 4.
lokalna skupnost - izvajanje javne službe - zasebni vrtec - koncesija - odločba o podelitvi koncesije - pogodba o koncesiji - uporabnina - neupravičena obogatitev - pogoji javnega razpisa - ustreznost prostorov in opreme - načelo volenti non fit in iuria - strinjanje z razpisnimi pogoji in merili
Razpis je temeljil na Odloku o koncesiji za izvajanje javne službe predšolske vzgoje in varstva (Ur. l. RS, št. 96/09), kjer je v 4. členu izrecno navedeno, da lahko javno službo predšolske vzgoje in varstva izvaja koncesionar, ki je vpisan v razvid ter v skladu s pravilnikom zagotavlja pogoje in opremljenost. Pogoji tožene stranke za izvajanje javne službe so bili tako pritožnici znani, s prostovoljno prijavo na razpis pa je izrazila tudi svoje soglasje z njimi. Prav tako je svoje soglasje izrazila tudi s podpisom pogodbe o koncesiji, ki je bila sklenjena na podlagi odločbe z dne 27. 8. 2010, v kateri je bilo izrecno ugotovljeno, da ima pritožnica potrebne prostore in opremo.
V skladu z načelom volenti non fit iniuira obogatitveni zahtevek ni utemeljen, kadar se prikrajšanec s prikrajšanjem strinja. Sodna praksa je zavzela stališče, da kadar do prehoda premoženja pride na podlagi pogodbe, ki je bila sklenjena med pravdnima strankama, korist, ki jo je tožena stranka pridobila, ne predstavlja neupravičene pridobitve.
nadaljevanje izvršbe - novi zemljiškoknjižni lastnik kot (hipotekarni) dolžnik - ugovor priposestvovanja lastninske pravice
Sodišče mora zatrjevana dejstva preizkusiti z vidika vseh pravnih podlag, ki bi lahko prišle v poštev pri presoji utemeljenosti zahtevkov oziroma ugovorov strank. Pri tem ni vezano na pravno podlago, na katero se sklicujejo stranke (tretji odstavek 180. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ampak je dolžno samostojno ugotavljati, ali zatrjevano dejansko stanje ustreza zakonskemu dejanskemu stanu katerekoli izmed za obravnavani primer v poštev prihajajočih pravnih norm. Čeprav se hipotekarni dolžnik v ugovoru ni izrecno skliceval na pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem ter na v zvezi s tem relevantne določbe SPZ, bi moralo sodišče prve stopnje glede na podane ugovorne navedbe utemeljenost ugovora in vprašanje, ali v izvršilnem postopku pridobljena hipoteka upnika učinkuje zoper hipotekarnega dolžnika in ali ima upnik pravico, da v izvršilnem postopku svojo terjatev poplača iz zadevne nepremičnine, presoditi tudi s tega vidika.