CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00012191
OZ člen 468, 468/1-2, 468/1-3, 488, 488/1, 490, 490/2. ZPP člen 362, 362/1, 383.
prodajna pogodba za nepremičnino - predmet pogodbe - pogodbena volja strank - razlaga pogodbe - odgovornost prodajalca - odgovornost za pravne napake - sankcije za pravne napake - pravice kupca - izbira jamčevalnega zahtevka - odstop od pogodbe - znižanje kupnine - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Sodba sodišča druge stopnje ne temelji na protispisni ugotovitvi, da se je tožnica s prodajno pogodbo in z dogovorom iz primopredajnega zapisnika zavezala, da tožencema zagotovitvi izključno lastnino na gostinskem vrtu, temveč na ugotovitvi, da se jima je zavezala, da bo vrt pravno-formalno pripadal lokalu. Revizija z izpodbijanjem navedene ugotovitve nedovoljeno izpodbija ugotovljeno dejansko stanje.
V okoliščinah konkretnega primera je ključna presoja, ali je tožnica svojo pogodbeno dogovorjeno obveznost, da bo vrt pravno formalno pripadal lokalu, izpolnila pravilno. Ker tožnica z ostalimi solastniki ni sklenila dogovora o načinu uporabe skupnih prostorov v solastnini na način, ki bi tožencema zagotovil pravno-formalno pravico razpolaganja oziroma uporabe 120 kvadratnih metrov vrta, toženca zaradi tožničine nepravilne izpolnitve pogodbenih obveznosti ne moreta doseči namena prodajne pogodbe. Ker jima tožnica vrta ni izročila na pogodbeno dogovorjen način, ima njena izpolnitev značilnosti izpolnitve s pravno napako.
Po sodni praksi govorijo v prid obstoja zunajzakonske skupnosti predvsem okoliščine, kot so obstoj skupnega gospodinjstva, obstoj ekonomske skupnosti in dejstvo, da osebi v očeh okolice veljata za zunajzakonska partnerja (t. i. notornost skupnosti). Ob tem pa je bistveno, da gre pri navedenih okoliščinah zgolj za zunanje indikatorje, ki le nakazujejo na obstoj morebitne zunajzakonske skupnosti med dvema osebama. Da je določeni skupnosti mogoče pripisati to kvaliteto, je odločilna predvsem notranja komponenta, to je kako vsak od „partnerjev“ dojema svoj odnos do drugega „partnerja“. In nadalje, ali se njuna pogleda oziroma volji ujemata. Skladno z zahtevo 17. člena ZZZDR, je potrebno tudi pri presoji obstoja zunajzakonske skupnosti, prvenstvo izhajati iz posameznikove avtonomije. Vsak ima namreč popolno svobodo pri izbiri partnerja, s katerim si želi vzpostaviti skupnost, ki je po vsebini enakovredna tisti, ki obstoji zakoncema. Vrhovno sodišče je iz tega razloga že večkrat poudarilo, da se zunajzakonske skupnosti ne sme mešati s prijateljstvom oziroma z dalj časa trajajočim razmerjem intimne narave, v katerem med osebama ne obstoji volja po vzpostavitvi skupnega življenja, ekonomske in socialne skupnosti.
pridobitev zastavne pravice na nepremičnini - nevknjižena lastninska pravica - dobra vera - skrbnost zastavnega upnika - raziskovalna dolžnost
Od zastavnega upnika, ki se sklicuje na zaupanje v zemljiško knjigo, se ne pričakuje, da si bo zastavljeno nepremičnino ogledal v naravi, da bi raziskoval, ali morebiti obstajajo pravice tretjih oseb, ki iz zemljiške knjige niso razvidne.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - restriktiven pristop
V skladu s 67. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP lahko Vrhovno sodišče tudi na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Razlogi za delegacijo pristojnosti lahko zadevajo le celotno sodišče, ne pa posameznega sodnika oziroma sodnega oddelka. Delegacija pristojnosti tudi predstavlja izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, izjeme pa je treba razlagati restriktivno. Delegacija iz razlogov smotrnosti tudi ne more biti sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča. Zaradi vseh navedenih razlogov je Vrhovno sodišče zavrnilo tožnikov predlog.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO plus - splošni zavarovalni pogoji - izguba zavarovalnih pravic - tehnična brezhibnost vozila - vzročna zveza - dopuščena revizija
Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje je, da je vzročno zvezo med dejstvom, katerega posledica je izguba zavarovalnih pravic, in nastankom škode mogoče izpodbijati. Sporni Splošni pogoji zavarovanja izrecno ne izključujejo ugovora neobstoja relevantne vzročne zveze in je zato odločitev pritožbenega sodišča o zavrnitvi toženkine pritožbe (v segmentu, ki je pomemben za odločanje o reviziji) pravilna že ob upoštevanju logične razlage spornih splošnih pogojev zavarovanja.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
Zahtevo za varstvo zakonitosti tožilstvo vloži, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP (tretji odstavek 385. člena ZPP).
Očitno je, da od obravnave vloge ni mogoče pričakovati odločitve o pomembnem pravnem vprašanju, saj bi bilo treba sporno vprašanje najprej sploh jasno opredeliti.
Ker je Vrhovno sodišče ugotovilo, da pogoji iz 367.a člena ZPP niso izkazani, je zahtevo za varstvo zakonitosti zavrglo (377. člen v povezavi s 391. členom ZPP).
ZZZDR člen 64, 78, 79, 105, 105a, 130, 132. ZPP člen 409, 410, 412. DZ člen 6.
dodelitev otroka v vzgojo, varstvo in preživljanje - sodna poravnava - zvišanje preživnine - procesna legitimacija - aktivna legitimacija - roditeljska pravica - dopuščena revizija - odstop od sodne prakse
Ob procesnih dejstvih, (a) da je mati vložila tožbo zaradi dodelitve mladoletnega otroka v varstvo, vzgojo in oskrbo, določitve stikov in zvišanja preživnine, (b) da je bil na zadnjem naroku za glavno obravnavo glede varstva, vzgoje in oskrbe ter glede stikov, sklenjen sporazum, je zavrnitev zahtevka za zvišanje preživnine, češ da tožnica (mati) ni procesno aktivno legitimirana, materialnopravno napačno.
izvršba zaradi omogočanja stikov z mladoletnim otrokom - krajevna pristojnost - izbirna krajevna prisojnost - bivališče
Smiselna uporaba 238.a člena ZIZ tako v našem primeru pomeni, da je imel upnik ob vložitvi predloga za izvršbo možnost izbire krajevne pristojnosti sodišča, na območju katerega ima prebivališče (Okrajno sodišče v Murski Soboti) ali sodišča, na območju katerega ima prebivališče dolžnica. Upnik je vložil predlog za izvršbo pri Okrajnem sodišču v Murski Soboti in tako izbral krajevno pristojnost navedenega sodišča.
podaljšanje pripora - sorazmernost pripora - varnost ljudi in njihovega premoženja - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Presoja sorazmernosti ukrepa pripora v primeru kaznivih dejanj, ki ne predstavljajo neposredne grožnje varnosti ljudi in njihovega premoženja, mora temeljiti na konkretnih okoliščinah, ki omogočajo zaključek, da se s posegom v varnost pravnega prometa, ogroža tudi varnost ljudi. Sodišči nižje stopnje bi torej morali ugotoviti in pojasniti na kakšen način bi obdolženec s ponovitvijo očitanih kaznivih dejanj lahko ogrozil varnost ljudi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00011460
ZPP člen 367a, 367a/1. OZ člen 190, 198.
dopuščena revizija - solastna nepremičnina - uporabnina - nemožnost uporabe solastne stvari - privolitev v prikrajšanje - izročitev nepremičnine v soposest in souporabo - tožbeni zahtevek
Revizija se dopusti glede:
- vprašanja ali je tožnica, kot bivša zunajzakonska partnerka in glede na njen 10,5% solastniški delež, prisiljena od toženca zahtevati najprej soposest v obliki ponovnega sobivanja in souporabe stanovanja, ki je nov dom toženca in njegove nove družine, da lahko nato zahteva plačilo uporabnine;
- preizkusa pravilnosti pravnomočne odločitve, da je v konkretnem primeru tožnica privolila v prostovoljno prikrajšanje na svojem premoženju tudi za čas po vloženi tožbi za plačilo uporabnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00012316
ZPP člen 339, 339/1, 347, 348, 358. OZ člen 164.
pritožba - sprememba dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje - pritožbena obravnava - vzpostavitev prejšnjega stanja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - restitucija - odškodnina - dopuščena revizija
Sodišče druge stopnje je torej brez opravljene pritožbene obravnave poseglo v dejanske ugotovitve glede vprašanja, kolikšen strošek je v konkretnem primeru potreben za vzpostavitev prejšnjega stanja. Tožnika zato v reviziji utemeljeno opozarjata, da je s tem zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 358. členom ZPP.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00016190
ZUS-1 člen 51, 51/2, 52, 59, 59/1, 59/2-2, 75, 75/4, 77. ZMZ-1 člen 30, 30/2, 71, 71/2. ZPP člen 339, 339/2-14.
mednarodna zaščita - sprememba veroizpovedi - ponovljen postopek - dokazna ocena - zavrnitev dokaznega predloga - zaslišanje prosilca - sojenje na seji - vnaprejšnja dokazna ocena - kršitev načela kontradiktornosti postopka - glavna obravnava v upravnem sporu - pravica do izvajanja dokazov - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - ugoditev pritožbi
Med strankama je bila tudi v ponovnem odločanju sodišča sporna pravilnost dokazne ocene (presoje) ugotovitve (ne)pristnosti pritožnikove spremembe vere iz muslimanske v krščansko (evangeličansko) vero, ki je bila ključna za zavrnitev priznanja mednarodne zaščite v postopku pred toženko. To pa po presoji Vrhovnega sodišča (med drugim tudi glede na ugotovitve in napotke Vrhovnega sodišča v prejšnjem postopku) vzpostavlja dolžnost sodišča, da v obravnavanem primeru opravi glavno obravnavo. V primeru, da je dejansko stanje med strankama sporno, lahko sodišče odloči brez glavne obravnave (sojenje na seji) le, kadar stranke navajajo zgolj tista nova dejstva in dokaze, ki jih skladno s tem zakonom ne more upoštevati (52. člen ZUS-1), ali pa predlagana nova dejstva in dokazi niso pomembni za odločitev (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). Sodišče prve stopnje je dokazni predlog za izvedbo glavne obravnave zavrnilo z utemeljitvijo, da pritožnikovo zaslišanje ni potrebno, ker glede na v postopku pravilno ugotovljena dejstva in okoliščine to ne bi pripeljalo do drugačne odločitve. S tem je vnaprej vrednotilo uspeh predlaganega dokaza pred njegovo izvedbo na glavni obravnavi (vnaprejšnja dokazna ocena), s čimer je kršilo načelo kontradiktornosti postopka, kar pomeni tudi kršitev pravice do izvedbe glavne obravnave iz drugega odstavka 51. člena ZUS-1 oziroma pravice do izvajanja dokazov iz 22. člena Ustave RS.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00012959
ZUS-1 člen 20, 20/1, 59, 59/3-2, 65, 65/1, 75, 75/4, 77. ZMZ člen 26, 28, 68, 75. ZUP člen 9. ZMZ-1 člen 125, 128.
mednarodna zaščita - notranja razselitev - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje - odločanje na seji - glavna obravnava - pravica do izjave - osebne okoliščine prosilca
Sodišče prve stopnje je s presojo o vprašljivi razumnosti pričakovanja notranje razselitve tožnikov zaradi neupoštevanja njunih osebnih okoliščin, ustvarilo podlago za sklep o nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja. To pa je vzpostavilo njegovo dolžnost, da opravi glavno obravnavo, ki je poleg tega obvezna tudi v primeru, če stranki v postopku izdaje upravnega akta ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe
PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS00011314
ZMZ-1 člen 51, 78. ZUS-1 člen 4, 30, 33, 66, 73. URS člen 3a, 15, 34, 157, 157/2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 3, 2, 2-b. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2-c, 2-d, 26, 29, 29/2.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - tožba po 4. členu ZUS-1 - subsidiarno sodno varstvo zaradi posega v človekove pravice - tožena stranka v upravnem sporu - načelo primarnosti prava eu - skladnost zakonskih določb s pravom EU - neuporaba neskladnega nacionalnega pravila - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - človekovo dostojanstvo - pravice prosilcev za mednarodno zaščito - prenehanje pravic prosilcev - dejanska predaja prosilca odgovorni državi
Tožbena navedba spornih dejanj organov, ki naj bi posegla v človekove pravice ali temeljne svoboščine tožnika (ter s tem povezanih tožbenih zahtevkov), je nujna za opredelitev predmeta tovrstnega upravnega spora, o katerem bo tekel sodni postopek.
Vrhovno sodišče poudarja, da so v upravnem sporu po drugem odstavku 157. člena Ustave ter 4. členu ZUS-1 varovane tudi človekove pravice in temeljne svoboščine, ki jih zagotavlja Listina in ki v Republiki Sloveniji veljajo skladno s pravom Evropske unije (3.a ter 15. člen Ustave). Zato tudi ni treba ne pri tožbenem zahtevku ne v sodbi uveljavljati oziroma ugotavljati tudi hkratne kršitve temu vsebinsko enake oziroma sorodne določbe Ustave, saj to lahko vodi tudi do napačne razmejitve med veljavnostjo norm Ustave in Listine.
Sklep o predaji iz 26. člena Uredbe Dublin III torej ne pomeni "dokončne odločitve" o prošnji za mednarodno zaščito v smislu 2. (b) člena Recepcijske direktive in 2. (c) člena Uredbe Dublin III in posledično tudi zaradi njega ne smejo nastati posledice, ki pomenijo prenehanje pravic, ki izvirajo iz Recepcijske direktive. Drugačna razlaga lahko privede tudi do situacije, ki pomeni kršitev 1. člena Listine.
Če pa zakona ni mogoče razlagati tako, da je skladen s pravom Evropske unije, potem je ob neskladju med zakonsko določbo in pravom Evropske unije, skladno z načelom primarnosti prava Evropske unije treba uporabiti pravo Evropske unije.
Če je bilo odločeno o tem, da Republika Slovenija ne bo obravnavala prošnje prosilca za mednarodno zaščito zaradi njegove predaje drugi državi članici, lahko torej pravice prosilca prenehajo šele z dejansko predajo prosilca drugi državi (SEU v zadevi Cimade, zgoraj) in drugega odstavka 78. člena ZMZ-1 glede prenehanja pravic z izvršljivostjo te odločitve o predaji ni dopustno uporabiti. Zgolj tak način uporabe določbe drugega odstavka 78. člena ZMZ-1 je skladen z določbami Recepcijske direktive, Uredbe Dublin III in 1. členom Listine, ki zagotavlja spoštovanje in varovanje pravice posameznika do človekovega dostojanstva. Tako določena obveznost neuporabe drugega odstavka 78. člena ZMZ-1 v navedenih primerih pa velja tudi za vse nadaljnje postopke odločanja organov tožene stranke, ne da bi bi moralo o tem ponovno odločati sodišče v upravnem sporu.