CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNE TAKSE - SODNI REGISTER
VSL00029488
ZPP člen 11, 182, 182/2, 184, 184/2, 185, 185/1. ZGD-1 člen 390, 395. ZSReg člen 41. ZST-1 člen 19, 31, 32, 32/2.
sklep skupščine - izpodbijanje sklepov skupščine - ničnost sklepa skupščine - ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register - sprememba tožbe - načelo ekonomičnosti postopka - plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - vrednost spornega predmeta - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - sodna določitev vrednosti predmeta postopka - korekturna dolžnost sodišča
Tožeča stranka utemeljeno opozarja, da se postopek ugotovitve ničnosti vpisa v sodni register začne z vložitvijo tožbe ter da gre nedvomno za pravdni postopek.
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da se pomen tega postopka za tožečo stranko kaže v obsegu razveljavitve oziroma ugotovitve ničnosti omenjenega sklepa skupščine tožene stranke, ki se nanaša na tožničino imetništvo 3.218 delnic tožene stranke, pri čemer je njihovo vrednost nedvomno možno izraziti v denarju.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00029521
ZPP člen 154, 155, 163, 163/2. ZBPP člen 40, 40/5, 46, 46/3. ZST-1 člen 15, 15/2, 15/3, 20. ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5, 5/3.
odločitev o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč - predhodno odobrena brezplačna pravna pomoč - plačilo odvetniških stroškov - plačilo stroškov iz proračuna - plačilo storitev brezplačne pravne pomoči - plačilo odvetniških storitev iz naslova brezplačne pravne pomoči - odstop - prekluzivni rok - potrebni stroški - vrednost spornega predmeta - potni stroški - posvet s stranko - višina kilometrine - materialni stroški - stroški fotokopiranja - stroški odgovora na pritožbo - priglasitev pravdnih stroškov - plačilo sodne takse - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka
Tožnica ima prav, ko poudarja, da bi sodišče prve stopnje ob ponovnem odločanju o stroških postopka moralo upoštevati njen naknadni odstop od odobrene brezplačne pravne pomoči, zaradi česar te pomoči dejansko sploh ni izkoristila in posledično njeni pooblaščenki opravljene odvetniške storitve niso bile plačane iz proračuna in ne bo mogla tega uveljavljati. Predmetni pravdni postopek je bil s pravnomočnostjo odločitve o glavni stvari (sodba na podlagi pripoznave) že pravnomočno končan in prekluzivni rok za uveljavljanje plačila storitev brezplačne pravne pomoči je v času izdaje izpodbijanega sklepa že potekel (glej peti odstavek 40. člena ZBPP), zaradi česar tožnica za ta pravdni postopek ne bo (več) mogla izkoristiti pravice do brezplačne pravne pomoči. Dejansko je po sprejemu prvotne (razveljavljene) stroškovne odločitve nastopila situacija, kot da tožnici brezplačna pravna pomoč za ta pravdni postopek sploh nikoli ne bi bila odobrena. Takšno spremenjeno dejansko stanje, k nastanku katerega je očitno botrovala prvotna preuranjena stroškovna odločitev, ki odobrene brezplačne pravne pomoči ni upoštevala, terja drugačno odločitev o stroških postopka, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa. V nasprotnem primeru bi prišlo do neživljenjske situacije, ko bi bil toženec dolžan v korist proračuna Republike Slovenije plačati storitve brezplačne pravne pomoči, ki iz proračuna nikoli niso bile plačane, po drugi strani pa pooblaščenka tožnice (ki je dejansko opravila odvetniške storitve za tožnico in je glede na prvotno sprejeto stroškovno odločitev računala na neposredno povračilo stroškov od toženca), ne bi dobila nobenega plačila za opravljeno delo.
Sodišče prve stopnje je glede na stanje pravde tako tožnici pravilno priznalo stroške le enkratne povratne poti na razgovor k pooblaščenki, ne pa tudi vseh ostalih potnih stroškov. Tožnici gre sicer verjeti, da v prvem razgovoru, ki se je nanašal na vložitev tožbe in predloga za začasno odredbo, ni mogla opraviti vseh dogovorov s pooblaščenko v zvezi s predmetno pravdo, saj ni mogla vnaprej predvideti procesne taktike toženca in njegovih procesnih dejanj (zlasti ne vsebine njegovih vlog, dokaznih predlogov in končne pripoznave zahtevka po več kot dveh letih pravdanja). Vendar pa navedeno tožnice še ne upravičuje do povrnitve vseh potnih stroškov, ki jih je imela v zvezi s prihodi na razgovor k pooblaščenki. Po oceni pritožbenega sodišča dodatni potni stroški tožnice (po prvem razgovoru s pooblaščenko) niso bili nujno potrebni za predmetno pravdo v smislu 155. člena ZPP oziroma jih ni mogoče oceniti kot stroške, ki bi bili sorazmerni s procesnim ciljem. Gre za stroške, ki so se tožnici zdeli za pravdo koristni, dejansko pa ni izključeno, da so prav ti stroški (dodatno) pripomogli k večji kvaliteti in dolžini tožničinih vlog, s tem pa tudi prispevali k (še) večji procesni aktivnosti toženca in k nastanku dodatnih stroškov postopka obeh pravdnih strank.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00028462
OZ člen 239, 239/1, 378. ZPP člen 154, 154/1.
aktivna procesna legitimacija - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - pooblastilo za zastopanje - zaslišanje stranke - dokazno sredstvo - razpolaganje z zahtevkom - izpolnitev obveznosti - vrnitev posojila
Med izjavo stranke na zaslišanju in razpolaganjem z zahtevkom je treba razlikovati. Zaslišanje stranke je namreč dokazno sredstvo, s katerim se dokazujejo pravno relevantna dejstva, ni pa mogoče z izjavo stranke na zaslišanju razpolagati z zahtevkom, na kar zmotno namiguje toženka.
Vsakršno opravilo in omejitev, ki delavcu na dan tedenskega počitka onemogoča, da prosto izvaja katerekoli svojo aktivnost in razpolaga s svojim časom, pomeni poseg v pravico do počitka. Počitek mora biti neprekinjen, delavec mora biti 24 ur neprekinjeno prost vseh delovnih obveznosti.
Pogodba, ki je sklenjena z nemoralno kavzo (v konkretnem primeru – oškodovanja upnikov), je praviloma nična. Vendar pa je mogoče govoriti o nemoralni, protipravni kavzi, ki ima za posledico ničnost pogodbe, le v primeru, ko je protipravno posledico (npr. oškodovanje upnikov) s takšno pogodbo tudi dejansko mogoče doseči. V praksi so to predvsem neodplačne pogodbe, s katerimi se na tretje osebe prenese premoženje, na katero bi lahko segli upniki; ker pri neodplačni pogodbi odsvojitelj ne pridobi nobene protivrednosti, se njegovo premoženje (in s tem možnost poplačila upnikov) zmanjša. Posojilna pogodba pa ni neodplačna, zato praviloma ne more zmanjšati premoženja posojilojemalca. Če bi posojilodajalka drugi toženki resnično posodila (izročila) denar, objektivno gledano takšen posel, pa četudi je sklenjen z nemoralnim namenom, sam po sebi ne bi mogel povzročiti oškodovanja upnikov (kvečjemu obratno: dolžnica bi pridobila večjo količino denarja, ki bi ga upniki lahko zarubili).
V sodni praksi in teoriji je uveljavljeno stališče, da navidezna pogodba ni nična, temveč neobstoječa. OZ nima posebnih določb o neobstoječih pogodbah in o tem, kako jih izpodbiti. Ker take »pogodbe,« ki sicer ne izpolnjujejo osnovnih pogojev za pogodbo, obstoje v zunanjem svetu in lahko vplivajo na pravni položaj različnih subjektov, jih je treba s pravnimi sredstvi izničiti (»spraviti s sveta«), za kar se v praksi uporablja zahtevek na ugotovitev ničnosti.
Vprašanje, ali je bila pogodba z dne 12. 11. 1997 navidezna (zgolj zapisana, brez resnega namena in realizacije posojanja denarja) ali pa ne (torej, ali je C. C. drugotoženki posodila denar ali ne), je za odločitev v zadevi ključno in najbolj odločilno dejstvo.
Hipoteka je stvarnopravna pravica, ki je namenjena zavarovanju določene terjatve, zato ima kot akcesorna pravica enako usodo kot terjatev, ki je z njo zavarovana. Če terjatev preneha (ali sploh nikoli ni nastala), preneha oziroma izgubi svoj smisel tudi hipoteka. V takem primeru je tudi pravni posel zavarovanja (s hipoteko) zaradi neobstoječega oziroma ničnega predmeta zavarovanja ničen.
ZPP člen 116, 116/1, 116/2, 140, 140/1, 142, 142/3, 142/4. ZIZ člen 55, 58, 58/4.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - rok za ugovor - zamuda roka - vrnitev v prejšnje stanje - nadomestna vročitev - opravičljiv razlog za zamudo - počitnice - sprejem sodnih pošiljk - standard nezakrivljenosti - dolžna skrbnost - vročanje po članu gospodinjstva
Praviloma velja, da mora biti stranki, ki ji je bila vročitev opravljena po določbah o nadomestni vročitvi, pa nato za vročitev dejansko ni izvedela, ker je bila npr. na počitnicah, omogočena vrnitev v prejšnje stanje. Od naslovnika namreč ni mogoče zahtevati, da ob začasni odsotnosti zaradi službene poti ali dopusta za ta čas poskrbi za sprejem sodnih pisanj.
Stranka namreč lahko nosi breme krivde svojega odvetnika, pa tudi svojega zakonitega zastopnika, ni pa ji mogoče pripisati bremena za krivdno ravnanje tretjih oseb, v konkretnem primeru matere, ki drugemu dolžniku ni pravočasno izročila sodnih pisanj oziroma ga obvestila o njihovem prevzemu.
Četrti dolžnik v omenjenem času ni bil odsoten od doma (tako kot drugi dolžnik), zato je imel možnost nastalo situacijo preprečiti na način, da bi ob dotedanji praksi prevzemanja pošiljk s strani tretje dolžnice skrbneje in bolj redno preverjal prispelo pošto, in sicer na povsem isti način kot je to storil drugi dolžnik ob vrnitvi domov.
pogodba o nepremičninskem posredovanju - provizija za nepremičninsko posredovanje - pravica do plačila - pripoznava obveznosti
Temeljno sporočilo 8. člena ZPP ni prostost dokazne ocene v smislu intimnega prepričanja, marveč k racionalni argumentaciji zavezana dokazna ocena. Obrazložitev mora biti zato takšna, da izčrpno in poglobljeno ter z razumno argumentacijo prepriča stranke in sodišče druge stopnje. To terja posebno opredelitev tudi do dokazov, ki so si nasprotujoči. Pojasniti je potrebno, v katerem delu so si nasprotujoči, kateremu od teh dokazov sodišče verjame in kateremu ne, ter seveda za to navesti ustrezne razloge.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - preizkus sodbe po uradni dolžnosti - dvom o resničnosti odločilnih dejstev - datum storitve kaznivega dejanja
Ker torej obstaja utemeljen dvom o resničnosti odločilnih dejstev (predvsem datuma storitve kaznivega dejanja), ki so bila ugotovljena v sodbi prvostopnega sodišča, čeprav se dejansko stanje obravnavane zadeve s pritožbami ni izpodbijalo, izpodbijano sodbo razveljavilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00028225
OZ člen 56. ZPP člen 324. ZPSPP člen 10.
predpogodba - pogodbena kazen določena v predpogodbi - najemna pogodba - veljavnost najemne pogodbe - domneva o popolnosti listine - odpoved najemne pogodbe - utrditev obveznosti iz predpogodbe
Obrazložitev zadostuje, če je mogoče stališča sodišča prve stopnje, ki so izražena bodisi izrecno, bodisi implicitno, dovolj jasno razbrati in je s tem omogočen preizkus njihove pravilnosti.
Namen pogodbene kazni je utrditev izpolnitve pogodbene obveznosti.
smrt tožene stranke pred vložitvijo tožbe - sprememba zakona - odprava pomanjkljivosti tožbe - sposobnost biti pravdna stranka - novela ZPP-E
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo z novelo ZPP-E spremenjenega prvega odstavka 81. člena ZPP in v zvezi s tem izoblikovane sodne prakse ter je posledično zmotno presodilo, da se ugotovljene pomanjkljivosti ne da odpraviti. Tožeča stranka je namreč s prvo pripravljalno vlogo že sama kot tožence navedla osebe, ki so lahko pravdna stranka, zato procesno vodstvo v smislu 81. člena ZPP sicer ni bilo potrebno. Vendar pri tem ni šlo za spremembo stranke, temveč le za ustrezno popravo vloge (tožbe) zaradi pomanjkljivosti, ki jo je mogoče odpraviti. Iz prvega odstavka 81. člena ZPP jasno izhaja, da se postopek z osebo, ki je lahko pravdna stranka, zgolj nadaljuje. To pa pomeni, da je s tem pomanjkljivost sanirana in se zadeva obravnava, kot da bi bila tožba že takoj vložena zoper osebo, ki je lahko stranka postopka. Sodišče prve stopnje tako ni imelo podlage za zavrženje tožbe.
ZGD-1 člen 52, 52/1, 318, 318/1. ZNP-1 člen 5, 5/1, 42.
imenovanje posebnega revizorja - imenovanje novega posebnega revizorja - pravica do izjave v nepravdnem postopku
Po presoji pritožbenega sodišča v situaciji, kot je obravnavana, ko so delničarji nasprotne udeleženke na skupščini nasprotne udeleženke po nasprotnem predlogu delničarke S. d. d. sprejeli sklepe, da se za posebnega revizorja, ki naj preveri vodenje posameznih poslov družbe, navedenih v točkah 9. in 10., imenuje revizijsko družbo X d. o. o., namesto prvotno predlagane Y d. o. o (to je sodišče prve stopnje imenovalo z izpodbijanim sklepom) ter da se ta revizijska družba imenuje tudi zaradi preveritve vodenja posameznih poslov družbe, navedenih v točki 11. po prvotnem predlogu, S. d. d. nedvomno ima pravico do udeležbe v tem postopku.
prisilno pridržanje na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - poseg v človekove pravice - časovni vidik odločanja - stanje ob zaključku glavne obravnave - premestitev na odprti oddelek - ogrožanje sebe in drugih - opustitev zdravljenja
Čeprav gre pri izrečenem ukrepu zdravljenja v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve za hud poseg v pravico do osebne svobode, je treba upoštevati možne posledice, če se udeleženka ne bi zdravila, pa tudi dejstvo, da teh posledic v času izdaje izpodbijanega sklepa ni bilo mogoče preprečiti z drugačnim zdravljenjem.
ZPP člen 214, 214/1, 214/2. OZ člen 369, 369/3, 1013, 1034.
plačilo dolga - pogodba o izrednem limitu - negativno nedovoljeno stanje na tekočem računu - kršitev pogodbene obveznosti - obličnost poroštvene izjave - priznano dejstvo - zastaranje - pretrganje zastaranja terjatve nasproti glavnemu dolžniku - dokaz z izvedencem - obračun zamudnih obresti - opravičljiv razlog za odsotnost z naroka
Sodišče izvede dokaz z izvedencem zgolj, če je za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim ne razpolaga (243. člen ZPP). Za obračun zamudnih obresti pa ima sodišče na voljo ustrezne programe, s katerimi lahko izračun naredi samo, zato za ugotovitev višine zamudnih obresti izvedenec ni potreben. Enako velja tudi za obračun pogodbenih obresti, ki so bile določene s fiksno obrestno mero, saj toženka dvoma v pravilnost obračuna tožnice, ki bi ga bilo treba preveriti z izvedencem, ni vzpostavila. Zato z zavrnitvijo tega dokaznega predloga v njeno pravico do izvedbe dokaza ni bilo poseženo.
Z naročilom za odklop električne energije toženec ni vzpostavil (svojega) prejšnjega soposestnega stanja, temveč je le onemogočil tožnici izvajanje njene soposesti. Tako dejanje že samo po sebi ne more predstavljati samopomoči v smislu 31. člena SPZ.
ZDR-1 člen 8, 200, 200/5. ZDR člen 6, 6/7, 204, 204/5. ZPP člen 184, 185, 186, 187.
javi razpis - izbirni postopek - neizbrani kandidat - sodno varstvo - odškodninska tožba - kršitev prepovedi diskriminacije - denarna odškodnina - zamuda roka - materialni prekluzivni rok - varovanje prekluzivnega roka za vložitev zahteve - sprememba tožbe - nepodaljšljivost roka - ugasnitev pravice - pravni pouk
Rok iz petega odstavka 200. člena ZDR-1 oziroma iz petega odstavka 204. člena ZDR, v katerem bi lahko tožeča stranka kot neizbrani kandidat na javnih razpisih za direktorja javnega podjetja X. d. o. o. zoper toženo stranko vložila odškodninsko tožbo zaradi kršitve prepovedi diskriminacije, je materialni prekluzivni rok, z iztekom katerega preneha sama pravica uveljavljati odškodnino.
Določbe ZPP o spremembi tožbe ne pomenijo, da bi si tožnik z naknadnim novim zahtevkom za plačilo odškodnine zaradi nepremoženjske škode iz razloga diskriminacije lahko podaljšal rok za sodno varstvo neizbranega kandidata v skladu s petim odstavkom 200. člena ZDR-1 oziroma petim odstavkom 204. člena ZDR. Navedene določbe ZPP o spremembi tožbe torej v takšnem primeru ne podaljšajo tudi roka za sodno varstvo neizbranega kandidata, ki je, kot že pojasnjeno, materialni prekluzivni rok, z vsemi značilnostmi takšnega roka.
ZOPNI člen 4, 4/6, 5, 6, 8, 20, 20/1, 21, 21/1, 26, 26/1. ZPP člen 10, 196.
nujno sosporništvo - premoženje nezakonitega izvora - domneva - prenos premoženja na bližnje sorodnike storilca
Domneva o nezakonitem izvoru premoženja iz 5. člena ZOPNI temelji oz. je pogojena z ugotovitvami (temeljite) finančne preiskave zoper preiskovanca, glede katerega je podan (utemeljen) razlog za sum, da se ukvarja s specifično kriminalno dejavnostjo, katere specifika je prav v tem, da praviloma prinaša znatne dobičke. Domneva torej učinkuje le pod pogojem, da posameznik, ki se ga sumi ukvarjanja z lukrativno kriminalno dejavnostjo, ne zmore pojasniti izvora svojega premoženja, katerega obseg, vire, način pridobitve in razpolaganja, ipd. se je predhodno ugotavljal v finančni preiskavi. Navedena pogoja sta tako sestavni del domnevne baze domneve iz 5. člena ZOPNI. V primeru, ko oseba, katere izvor premoženja je sicer zatrjevan kot nezakonit, tega premoženja nima več, ker ga je v celoti prenesla na povezane osebe, ni stranka v postopku za njegov odvzem (zavarovanje). Ni torej pogojev za nujno (enotno) sosporništvo osebe, katere izvor premoženja se zatrjuje kot nezakonit, z osebami, na katero je bilo to premoženje v celoti prenešeno.
dokazni postopek - dokazna listina v tujem jeziku - dokaz z zaslišanjem prič - dokazna moč - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - neobstoj dokaznih pravil
Iz nosilnih razlogov prvostopenjskega sodišča izhaja, da bi zaradi zanikanja tožeče stranke o kakršnemkoli dogovoru plačila v zatrjevanem tristranem razmerju tožena stranka tak dogovor lahko dokazovala le z listinskimi dokazi, ne z zaslišanji priče in zastopnika tožene stranke.
Tako stališče prvostopenjskega sodišča nima opore v določbah ZPP. ZPP namreč ne predpisuje vrednostne stopnje posameznih dokazov v zvezi z ugotavljanjem spornih dejstev (razen glede dokazne moči javne listine po prvem in drugem odstavku 224. člena). To pa pomeni, da je ob odsotnosti listine sporna dejstva mogoče dokazovati tudi z drugimi dokaznimi sredstvi (razen v primeru, če je sestava listine po materialnem pravu pogoj za veljavnost določenega pravnega posla). Iz navedenega zato izhaja, da je prvostopenjsko sodišče zaradi neizčrpanega dokaznega postopka nepopolno ugotovilo dejansko stanje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00028744
KZ-1 člen 201, 201/2, 201/3, 201/4. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 8. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (2004) člen 27, 27/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 392, 392/1.
ogrožanje varnosti pri delu - varnost in zdravje pri delu - storilec - oseba, odgovorna za varnost in zdravje pri delu - blanketna norma - dopolnilna norma - razlogi o odločilnih dejstvih - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Storilka kaznivega dejanja iz drugega odstavka 201. člena KZ-1 je lahko le oseba, ki je odgovorna za varnost in zdravje pri delu. Sodišče se je zadovoljilo z ugotovitvijo, da je bila ena od zadolžitev obdolženca, sicer tehničnega direktorja družbe, tudi "nadzor nad sredstvi za varnost pri delu in nadzorovanje postopkov v zvezi s tem". Kakšne vrste nadzor sta imela v mislih delodajalec in obdolženec, v kakšnem obsegu in nad katerimi sredstvi, sodišče ni ugotavljalo, konkretna določba obdolženčeve pogodbe o zaposlitvi pa je tako splošna, da je ni mogoče razlagati v smeri, da je bila na obdolženca z njo prenesena odgovornost za varnost in zdravje pri delu na konkretnem delovnem kraju.
Neveljavnost vknjižbe kot posledico ničnosti pravnega posla določa že sam zakon (1. točka drugega odstavka 243. člena ZZK-1). To pomeni, da je ob ugotovljeni ničnosti pravnega posla, ki je bil podlaga določeni vknjižbi, nujno neveljavna tudi sama vknjižba.
ZPP člen 7, 212, 214, 214/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. ZGD-1 člen 395, 395/1, 501, 501/1. OZ člen 92, 622, 768.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izključitev družbenika iz družbe - razlogi za izključitev družbenika - obstoj utemeljenega razloga za izključitev
Tudi pogodbeno izključitev družbenika bodo tako utemeljevala ravnanja, ki so dovolj "groba" oz. resna, da omajejo zaupanje drugih družbenikov do kršitelja, tako da ni več mogoče pričakovati dobrega sodelovanja družbenikov pri objektivno nujno povezanem skupnem poslovanju in odločanju v družbi.
Sodišče je pri presoji razlogov za izključitev vezano na tiste stvarne razloge, ki so jih imeli družbeniki pred seboj v času odločanja o izključitvi.
Razen če ni za poseben primer tako dogovorjeno s pogodbo (bodisi družbeno, bodisi kakšno drugo), od družbenika v obligacijskih razmerjih z družbo ni mogoče zahtevati, da bo svoje interese povsem podredil interesom družbe oz. da svojih lastnih interesov oz. pravic, ki mu gredo iz takšnih razmerij, ne bo uveljavljal, če bo to v nasprotju z interesi družbe.