Za odreditev inšpekcijskega ukrepa na podlagi 2. in 3. odstavka 75. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN)
zadostuje ugotovitev, da je investitor gradil v nasprotju s pogoji lokacijskega dovoljenja ter da uskladitev gradnje s pogoji lokacijskega dovoljenja ni mogoča.
Ker je stranka prekludirana, če v zakonskem roku ne zahteva izločitve sodnika, pa bi to lahko storila, obsojenec ne more zahtevati izločitve predsednika senata iz razloga po 6. točki 39. člena ZKP šele v zahtevi za varstvo zakonitosti.
Kaznivo dejanje goljufije, storjeno v nadaljevanju, ki je sestavljeno iz posameznih temeljnih oblik kaznivega dejanja goljufije, se po ustaljeni sodni praksi lahko pravno opredeli kot hujša oblika kaznivega dejanja goljufije po 2. odstavku 217. člena KZ, če je izpolnjen objektivni pogoj, da je z dejanjem povzročena "velika premoženjska škoda" (3. točka 13. odstavka 126. člena KZ), če je tudi v subjektivnem pogledu dokazano, da se je storilec nastanka takšne škode zavedal in jo hotel oziroma privolil v njen nastanek in če so izpolnjeni tudi vsi ostali pogoji, ki so potrebni, da se dejanje pravno opredeli kot nadaljevano kaznivo dejanje.
določitev funkcionalnega zemljišča - upravičeni predlagatelj - lastnik oziroma uporabnik zemljišča - pravica dovoza prek spornega zemljišča
Upravičeni predlagatelj zahteve za določitev funkcionalnega zemljišča je lastnik ali uporabnik zemljišča. Pri pravici uporabe v smislu 46. člena ZUN gre za nekdanjo pravico uporabe na zemljiščih v družbeni lastnini, torej za pravico, ki je bila pravno urejena. Zato dejanska uporaba dovoza brez soglasja lastnika ne pomeni pravice uporabe v smislu 46. člena ZUN.
Ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da bi bilo treba pred izdajo sklepa o dovolitvi obnove postopka po uradni dolžnosti izvesti ugotovitveni postopek, saj se šele z izdajo tega sklepa vzpostavi procesno razmerje med organom in stranko.
zagovornik - pravica do zagovornika - postavitev zagovornika na zahtevo obdolženca - pomoč prava neuki stranki - pogojna obsodba - posebni pogoj - postopek za preklic pogojne obsodbe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ne Ustava ne ZKP izrecno ne nalagata sodišču, da mora obdolženca poučiti o pravici do zagovornika siromašnih iz 3. odstavku 12. člena ZKP. Ker je obsojenec razumel pomen postopka za preklic pogojne obsodbe in sodišču natančno predstavil svoje socialno stanje kot razlog za neizpolnitev posebnega pogoja, sodišče obsojenca tudi po 14. členu ZKP (pomoč prava neuki stranki) ni bilo dolžno poučiti, da bi bilo koristno, da si vzame zagovornika, ter da mu lahko, kolikor si zaradi svojih gmotnih razmer formalne obrambe sam ne more privoščiti, na njegovo zahtevo sodišče po uradni dolžnosti postavi zagovornika, ki mu bo pomagal pri obrambi.
Pri odločitvi, katero izmed možnosti, ki jih za primer neizpolnitve posebnega pogoja predpisuje zakon (56. člen KZJ, 54. člen KZ), bo sprejelo, sodišče upošteva zgolj ugotovljen vzrok neizpolnitve.
Po predpisih, veljavnih v času odločanja tožene stranke, stranka v upravnem postopku ni bila upravičena zahtevati odprave, razveljavitve oz. spremembe odločbe po nadzorstveni pravici iz razloga kršitev materialnega prava.
Obnovo postopka lahko predlaga le upravičeni predlagatelj, kar pa tožeča stranka ni, saj ni sodelovala v upravnem postopku in zato tudi ni izkazala pravnega interesa. Novo dejstvo oz. nov dokaz kot razlog za obnovo postopka pa mora biti posebej kvalificiran, to je tak, da bi lahko sam ali skupaj z že izvedenimi dokazi pripeljal do drugačne odločitve, če bi bil znan že v prvotnem postopku.
ZDen člen 63, 63/1, 63/3. ZUP (1986) člen 137, 137/2, 137/3. ZUS člen 60, 77, 77/2-1.
zahteva za denacionalizacijo - priloge k zahtevi - potrdilo o vpisu upravičenca v evidenco o državljanstvu
Potrdilo o vpisu upravičenca v evidenco o državljanstvu po določbah 62. člena ZDen ni obvezni sestavni del zahteve za denacionalizacijo, ampak je po točki b 2. odstavka tega člena le priloga tej zahtevi.
Razlagalna odločba ustavnega sodišča, izdana v postopku za oceno ustavnosti zakona, ne more biti podlaga za obnovo postopka po določbah 260. člena ZUP.
Tožnik mora za priznanje azila v Sloveniji izkazati, da ga je utemeljeno strah pred preganjanjem v matični državi zaradi političnih, verskih ali drugih razlogov, določenih v ZAzil. Če že iz njegove vloge za azil izhaja, da mu v izvorni državi tako preganjanje ne grozi, se taka vloga zavrne kot očitno neutemeljena.
ZCUKPIL člen 1, 2, 2/1, 3, 5, 6, 9, 14.ZIL-1 člen 47. CZ člen 3.ZUP člen 144. ZUS člen 73.
carinski ukrep - kršitev pravic intelektualne lastnine - stranka v postopku carinjenja blaga
Blago, ki je ponarejeno, carinski organ začasno za tri dni zadrži, če nosilec registrirane blagovne znamke v Sloveniji trdi, da so s tem blagom kršene njegove pravice iz registrirane blagovne znamke. Na odločitev v stvari ne vpliva, če "lastnik" blaga zatrjuje, da ima tako blagovno znamko registrirano v tretji državi. Stranka v postopku carinjenja blaga je deklarant.
avtorske pravice - kumuliranje plač in avtorskih honorarjev
Delodajalec lahko pod določenimi pogoji izplačuje delojemalcu tako plačo kot avtorski honorar za avtorsko delo, opravljeno v delovnem razmerju, in sicer kumulativno.
ZDen-B člen 23, 23/1-5.ZDRS člen 39, 43.ZDen člen 67, 67/3.
obnova postopka po ZDen-B - obnovitveni razlogi - nepravilno izdana pozitivna ugotovitvena odločba o državljanstvu
Ker je bilo tožnikovo slovensko državljanstvo ugotovljeno po določbah ZDRS izven postopka denacionalizacije, ni pogojev za obnovo postopka denacionalizacije.
odobritev brezplačne pravne pomoči - ugovori zoper postopek vročanja odločbe
Tožniku je bila odobrena brezplačna pravna pomoč in zato ugovori zoper sam postopek vročanja odločbe in navedbe o zavrnitvi odvetnikovega predloga za razrešitev nudenja brezplačne pravne pomoči ne morejo vplivati na zakonitost izpodbijane sodbe, saj ti postopki niti niso bili predmet odločanja tožene stranke.
denacionalizacija - obnova postopka - pogoj za obnovo postopka - dokončna odločba v upravnem postopku
Po določbah 1. odstavka 260. člena ZUP je mogoče iz razlogov, ki so taksativno navedeni, obnoviti le postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva. To pomeni, da postopka, ki je končan s sklepom, ni mogoče obnoviti.
upravni spor - zahteva za glavno obravnavo - sojenje na seji
Sodišče prve stopnje v določbah ZUS ni imelo podlage za sojenje na seji, saj je tožnica izrecno zahtevala, da prvostopno sodišče odloči po opravljeni glavni obravnavi.
Tožnikova prošnja je očitno neutemeljena, saj jo je tožnik vložil po izdaji sklepa pristojnega sodišča o ugotovitvi, da obstojijo razlogi za tožnikovo izročitev drugi državi.
Ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da bi bilo treba pred izdajo sklepa o dovolitvi obnove postopka po uradni dolžnosti izvesti ugotovitveni postopek, saj se šele z izdajo tega sklepa vzpostavi procesno razmerje med organom in stranko.
upravni spor - začasna odredba - predlog za začasno ureditev stanja - nedopustnost izpodbijanja upravne odločbe - prejudiciranje odločitve o tožbi
V postopku za izdajo začasne odredbe se tožeča stranka ne more z uspehom sklicevati na nezakonitost izpodbijane točke odločbe, saj sodišče pravne presoje zakonitosti izpodbijane točke odločbe ne more opraviti in o tem sprejeti pravnega zaključka pred odločanjem o tožbi.