vročanje pisanj - način vročanja - pooblaščenec za sprejemanje pisanj
Vročitev sklepa disciplinske komisije je bila pravilno opravljena, ko je bil ta sklep vročen tožnikovemu bratu, po tožnikovem naročilu toženi stranki, da v njegovi odsotnosti vsa pisanja vroča bratu.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinska odgovornost - prenehanje delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti
Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožnikovemu zahtevku in je odločbi disciplinskih organov tako spremenilo, da mu je izreklo namesto ukrepa prenehanja delovnega razmerja ukrep javni opomin. Na pritožbo toženca je pritožbeno sodišče izpodbijano odločbo tako spremenilo, da je tožnikov zahtevek zavrnilo. Menilo je, da je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je vsaka posamezna kršitev delovnih obveznosti lažja kršitev delovne obveznosti, upoštevalo pa ni, da je ponavljanje lažjih kršitev, hujša kršitev delovnih obveznosti, za katero se lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja. Na revizijo tožnika je sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno, ker v pravilniku ni določeno, da mora postati lažja kršitev delovne obveznosti dokončna, če naj gre za hujšo kršitev. Gre za realni stik lažjih kršitev, zato je šlo za hujšo kršitev delovnih obveznosti, za katere je bilo dovoljeno izreči ukrep prenehanja delovnega razmerja.
revizija - izpodbijanje dejanskih ugotovitev v reviziji
Ugotovitev, da je tožena stranka pogojevala prodajo avtomobilov z vnaprejšnjim plačilom kupnine, se nanaša na dejansko stanje. Enako velja za izračun obresti. Dejanskih vprašanj revizijsko sodišče ne more presojati (3. odst. 385.čl. ZPP).
Lastniki oz. uporabniki zemljišč se smejo vpisati v zemljiškem katastru le na podlagi zemljiškoknjižnega stanja oz. na podlagi sklepa sodišča (2. odst. 5. čl. ZZKat). Potrdilo, izdano zaradi določitve obsega funkcionalnega zemljišča ni takšna listina.
prehodne določbe - sklenitev najemne pogodbe z dosedanjim imetnikom stanovanjske pravice - odklonitev sklenitve najemne pogodbe - pravice podstanovalcev
Za presojo, ali je kdo izpolnjeval pogoje za imetnika stanovanjske pravice, je odločilen dan začetka veljavnosti stanovanjskega zakona. Na ta dan pa toženka po ugotovitvah izpodbijane sodbe v spornem stanovanju še ni bila dve leti in se zato ne more uspešno sklicevati niti na določbo 50. čl. ZSR, niti na določbo 149. čl. SZ. Okoliščine po eni ali drugi zakonski določbi morajo biti podane na dan uveljavitve stanovanjskega zakona.
Nepremičnina se vrne upravičencu brez poračunavanja vrednosti, če vrednost nepremičnine ob vrnitvi ni bistveno povečana (nad 30%) od vrednosti nepremičnine v času podržavljenja. Metoda za ugotavljanje vrednosti je določena v 44. členu ZDen.
vrnitev zaplenjenega premoženja - pravno nasledstvo občin - solidarna odgovornost novonastalih občin
Pravno nasledstvo vseh novih občin je določeno s 100. čl. zakona o lokalni samoupravi, ki nalaga občinskim svetom ureditev medsebojnih premoženjsko - pravnih razmerij. Vendar upniki in dolžniki prejšnjih občin niso dolžni čakati na končanje postopka po 100. čl. zakona o lokalni samoupravi. Nasproti njim je vsaka od novoustanovljenih občin, pravnih naslednic prejšnje občine, solidarno odgovorna za obveznosti prejšnje občine.
pogodba - sklenitev pogodbe - soglasje volj - ponudba - sposobnost - pogodba poslovno nesposobne osebe
Ponudba veže ponudnika, vendar to velja samo za veljavno ponudbo. Neveljavnost ponudbe je mogoče uveljavljati tudi z ugovorom, s katerim ponudnik zavrača tožbeni zahtevek naslovnika na sklenitev pogodbe. Razlog za neveljavnost ponudbe je tudi poslovna nesposobnost ponudnika. Za sklenitev veljavne pogodbe mora namreč imeti pogodbenik poslovno sposobnost, ki se zahteva za sklenitev te pogodbe (1. odst. 56.čl. ZOR).
Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (1992) člen 11, 13, 20.
vzgoja in izobraževanje - napredovanje pedagoških delavcev - napredovanje v naziv - mentor
Pedagoški delavec, ki je naziv mentor že pridobil po pravilniku iz 1992. leta, lahko pri naslednjem napredovanju po prehodni določbi 20. člena pravilnika iz leta 1994 uveljavlja vsa strokovna dela, tudi tista, ki jih pri prvem napredovanju ni uveljavljal, jih pa je dejansko opravil.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - revizija zoper sklep o zavrženju pritožbe - sklep, s katerim je postopek končan
Zakon sicer določa, da je revizija vselej dovoljena zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo vloženo pritožbo (tretji odstavek 400. člena ZPP). Vendar to le ob pogoju iz prvega odstavka 400. člena ZPP, se pravi, da gre za sklep, s katerim je postopek končan. Za slednje pa ni šlo, ker izpodbijani prvostopni sklep o tem, da mora tožnik popraviti tožbo, ne pomeni končanja postopka, marveč le poseg sodišča, da bi lahko postopek sploh tekel.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - strah - duševne bolečine zaradi okrnitve svobode - pomen prizadete dobrine in namen odškodnine
Kar zadeva odškodnino za strah, je na mestu uvodno opozorilo, da je v 1. odstavku 200. člena ZOR govor le o strahu, da pa se v sodni praksi uporabljata pojma primarni strah (za oškodovančev strah ob škodnem dogodku oz. dejanju) in sekundarni strah (za zaskrbljenost zaradi negotovega položaja oškodovanca, ki je posledica škodnega dogodka oz. dejanja). Ustaljenemu pojmovanju teh dveh oblik strahu v sodni praksi ustreza, če se strah, ki ga je tožnik prestal, opredeli kot zaskrbljenost zaradi negotovega izida policijskega postopka, ki je stekel proti tožniku zaradi toženkine krive ovadbe (sekundarni strah).
Glede duševnih bolečin zaradi okrnitve svobode je treba upoštevati le to, da je bila po ugotovitvah v izpodbijani sodbi tožniku okrnjena svoboda le osem ur, ko je bil od 11. ure dopoldne do 6. ure zvečer na policijski postaji zaradi zaslišanja, ki je bilo posledica toženkine krive ovadbe.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina zakonca - preživnina za določen čas - simbolična preživnina - odklonitev zaposlitve
Gmotno stanje družine, ki je obstajalo do razveze, ne more biti opravičljiv razlog za to, da razvezani zakonec, ki zahteva preživnino, odklanja zaposlitev, saj je načeloma vsak dolžan skrbeti zase. Če torej obstajajo možnosti tako v subjektivnem kot v objektivnem pogledu za zaposlitev, pa te zakonec noče izkoristiti, ni upravičen do preživnine. V zvezi z zaposlitvijo pa ne pomeni socialne varnosti le redna zaposlitev za polni delovni čas. V današnjih razmerah je cela vrsta zaposlitev zunaj delovnega razmerja, ki prinašajo ne le eksistenčne možnosti marveč tudi socialno varnost, in to večkrat tudi na visoki ravni.
Nima prav revizija, ki izenačuje predpise delovne zakonodaje in zavarovanja za čas brezposelnosti s pravnimi standardi "nesposoben za delo", "nezaposlen" in "se ne more zaposliti" iz 81. člena ZZZDR, saj sta že sami izhodišči povsem različni, ko gre v prvem primeru za varstvo dela (66. člen Ustave RS), ki se uresničuje tako, da država ustvarja možnosti za zaposlovanje in za delo ter zagotavlja njuno zakonsko varstvo, in za socialno varnost (prvi odstavek 50. člena Ustave RS), medtem ko gre pri zakonski zvezi za zakonsko določeno pomoč, ki si jo morata zakonca nuditi drug drugemu in ki po razvezi zakonske zveze preneha. Zato v slednjem primeru merila ne morejo biti tako stroga kot pri delovni zakonodaji.
Če se izkaže, da bo zakonec glede na svojo starost, delovno dobo in glede na druge razmere ostal v doglednem času po razvezi brez zadostnih sredstev za življenje, je mogoče po uveljavljeni sodni praksi, kar je tudi v kontekstu navedenih zakonskih predpisov, prisoditi simbolično preživnino.
zavarovanje pred odgovornostjo - odgovornost zavarovalnice
Pri pogodbenem zavarovanju odgovornosti zavarovatelj po svoji presoji izbere višino zavarovalne vsote in se s tem zavaruje delno ali v celoti pred odškodninskimi zahtevki oškodovanca (940. čl. zakona o obligacijskih razmerjih). Pri tem zavarovanju prevladuje interes zavarovatelja, to je subjekta, ki je odškodninsko odgovoren oškodovancu, ne pa interes oškodovanca. V tem pogledu se prostovoljno pogodbeno zavarovanje odgovornosti loči od obveznega zavarovanja. Pogodbeno zavarovanje ne izhaja iz predpostavke, da je zavarovan riziko za vso škodo. Zavarovalna vsota je pogodbeno določena in omejuje obveznost zavarovalnice ne glede na obseg škode, ki jo je dolžan povrniti oškodovancu zavarovatelj sam.
Krajevna skupnost (KS) nima položaja stranke v lokacijskem postopku za izdajo dovoljenja za spremembo namembnosti poslovnega prostora v prostor za igralne avtomate, ker iz materialnih predpisov (ZUN in PUP), na podlagi katerih je bilo odločeno v zadevi, ne izhaja, da bi se v tem postopku kakorkoli odločalo o pravicah ali pravnih koristih KS.
Ukrep prepovedi opravljanja gostinske dejavnosti osebi, ki to dejavnost opravlja kot fizična oseba s ponudbo preko družbe, ki mu zaračunava provizijo za turistično posredovanje, je zakonsko utemeljen (75. člen ZGD), kolikor podjetnik dejavnost opravlja ne da bi to dejavnost priglasil davčnemu organu.
premoženje, ki je prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - odškodnine, ki so presegle 30% vrednosti podržavljenega premoženja
Glede odločilnega dejstva, da so bile sporne nepremičnine podržavljene na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti, so ugotovitve ustrezno konkretne: ugotovljena je oseba, ki je upravičenko silila k sklenitvi spornih pogodb; ugotovljeno je, v kakšnem smislu (tedanjemu času ustreznem) je ta oseba predstavljala oblast (partijo - očitno je mišljena komunistična partija); in ugotovljeno je, da upravičenka ne bi sklenila spornih pogodb, če ne bi popustila pod tem pritiskom oblasti.
Neutemeljena je tudi revizijska graja, da ni bila opravljena presoja po 72. členu ZDen in da je bilo s tem zmotno uporabljeno materialno pravo.
URS člen 33, 67, 67/1, 70, 70/3. U SRS 1974 člen 95. ZV člen 2, 2/1, 2/2, 79, 79/2, 55, 55/3. ZKS člen 3, 10, 14, 14-8.ZGJS člen 68, 72, 72/1, 76. ZTLR člen 4, 4/1, 4/2. ODZ paragraf 1175.
pogodba o skupnosti imovine - družbena pogodba - družbeniki - lastninska pravica - uresničevanje lastninske pravice - gradnja vodovoda - pravica do priključitve - prispevek družbenikov
Če si državljani sami s svojim delom in sredstvi na dovoljen način uredijo zajetje pitne vode in zgradijo vodovod za svoje potrebe, postanejo družbeniki in solastniki takšnih naprav, na katere imajo pravico priključiti se tudi drugi državljani za enake potrebe, če to dopuščajo zmogljivosti naprav in količine vode, ti pa morajo poprej za takšen priklop poravnati prispevek, ki ga upravičeno terjajo družbeniki.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - vrednotenje deleža vsakega zakonca
Ko mora sodišče pri odločanju o deležih zakoncev na skupnem premoženju upoštevati raznorodne postavke - med katerimi je le nekatere mogoče izraziti v denarju kot vrednostni kategoriji, ki ustreza vrednostni sferi premoženja - pri odločanju o višini deležev na skupnem premoženju zakoncev ne more iti za eksaktne obračune, ampak gre lahko le za celovite ocene.