TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi in se sodbi sodišč prve in druge stopnje v izpodbijanem delu (v preživninski in stroškovni odločitvi) razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Gmotno stanje družine, ki je obstajalo do razveze, ne more biti opravičljiv razlog za to, da razvezani zakonec, ki zahteva preživnino, odklanja zaposlitev, saj je načeloma vsak dolžan skrbeti zase. Če torej obstajajo možnosti tako v subjektivnem kot v objektivnem pogledu za zaposlitev, pa te zakonec noče izkoristiti, ni upravičen do preživnine. V zvezi z zaposlitvijo pa ne pomeni socialne varnosti le redna zaposlitev za polni delovni čas. V današnjih razmerah je cela vrsta zaposlitev zunaj delovnega razmerja, ki prinašajo ne le eksistenčne možnosti marveč tudi socialno varnost, in to večkrat tudi na visoki ravni.

Nima prav revizija, ki izenačuje predpise delovne zakonodaje in zavarovanja za čas brezposelnosti s pravnimi standardi "nesposoben za delo", "nezaposlen" in "se ne more zaposliti" iz 81. člena ZZZDR, saj sta že sami izhodišči povsem različni, ko gre v prvem primeru za varstvo dela (66. člen Ustave RS), ki se uresničuje tako, da država ustvarja možnosti za zaposlovanje in za delo ter zagotavlja njuno zakonsko varstvo, in za socialno varnost (prvi odstavek 50. člena Ustave RS), medtem ko gre pri zakonski zvezi za zakonsko določeno pomoč, ki si jo morata zakonca nuditi drug drugemu in ki po razvezi zakonske zveze preneha. Zato v slednjem primeru merila ne morejo biti tako stroga kot pri delovni zakonodaji.

Če se izkaže, da bo zakonec glede na svojo starost, delovno dobo in glede na druge razmere ostal v doglednem času po razvezi brez zadostnih sredstev za življenje, je mogoče po uveljavljeni sodni praksi, kar je tudi v kontekstu navedenih zakonskih predpisov, prisoditi simbolično preživnino.