Tožnik je, kljub zgolj delni izpolnitvi zahtevka, tožbo umaknil v celoti. Zato je poleg prvega odstavka 158. člena ZPP relevanten tudi drugi odstavek 154. člena ZPP in zlasti prvi odstavek 155. člena ZPP, izpodbijana odločitev pa je pravilna.
mokra in spolzka tla - padec na mokrih tleh - načelo prepovedi povzročanja škode - neskrbno ravnanje - soprispevek oškodovanca - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Glede na dejstvo, da je tuš uporabljalo veliko število ljudi ter s tem povezano veliko možnost prisotnosti mokrote na kopalniških tleh, je bilo ravnanje zavarovanca tožene stranke neskrbno, saj bi bilo drsnost mokrih tal mogoče preprečiti že z enostavnim ukrepom, to je namestitvijo nedrseče talne podlage (tekstilne ali gumijaste). Direktno o namestitvi takšne podlage ne govori noben predpis. Takšna dolžnost zavarovanca tožene stranke pa izhaja iz splošnega načela prepovedi povzročanja škode oziroma načela neminem laedere, po katerem se je vsak dolžan vzdržati ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo. Takšna dolžnost zavarovanca tožene stranke je obstajala ne glede na to, ali je kateri od obsojencev namestitev talne podlage zahteval in ne glede na to, ali se je že zgodil kakšen podoben škodni dogodek, saj bi se zavarovanec tožene stranke glede na poznavanje razmer moral zavedati nevarnosti padca katerega od obsojencev.
Ker je bilo prisotno tako vedenje tožnika o mokroti tal in njegova dolžnost prispevati k čiščenju tal v kopalnici (pred in po tuširanju), je tožnikov soprispevek k nastali škodi oceniti na 50%.
postopek preventivnega prestrukturiranja - odločanje o potrditvi sporazuma o finančnem prestrukturiranju - vsebina sklepa o potrditvi sporazuma o finančnem prestrukturiranju - nejasna zakonska določba - jasnost izreka - terjatve na katere učinkuje sporazum o finančnem prestrukturiranju
Osnovni seznam finančnih terjatev mora vsebovati vse finančne terjatve do dolžnika (po stanju ob koncu zadnjega koledarskega trimesečja pred vložitvijo predloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja), skladno s 4. točko tretjega odstavka 44.h člena tako zavarovane kot nezavarovane terjatve. Ker morajo biti v osnovnem seznamu vsebovane vse finančne terjatve (zavarovane in nezavarovane), je določilo tretjega odstavka 44.j člena ZFPPIPP nejasno glede na izjemo, ki jo določa peti odstavek 44.l člena ZFPPIPP. Po tem določilu niti začetek postopka preventivnega prestrukturiranja niti potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju ne učinkujeta za finančno zavarovanje po zakonu, ki ureja finančna zavarovanja in terjatev, zavarovano s takim zavarovanjem, razen, če imetnik tega zavarovanja privoli v sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju. Ker obstaja možnost, da so med zavarovanimi terjatvami iz osnovnega seznama finančnih terjatev tudi tiste iz petega odstavka 44.l člena ZFPPIPP, je sodišče v izogib nejasnostim o učinku sklepa o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja izrek sklepa korigiralo tako, da je iz učinkov sklepa o začetku postopka izvzelo zavarovane terjatve iz petega odstavka 44.l člena ZFPPIPP.
Sodišča v postopku preventivnega prestrukturiranja ne presojajo pravnih in dejanskih podlag posamičnih finančnih terjatev in njihovih zavarovanj, čeprav so ta vprašanja med upnikom in dolžnikom lahko sporna (kot je na primer lahko sporna v postopku prisilne poravnave prijavljena terjatev, pa sodišče v tem postopku ne razrešuje vprašanja obstoja ali neobstoja take terjatve).
Obstoj zavarovanja pritožnikove terjatve po ZFZ in s tem neučinkovanje sporazuma o finančnem prestrukturiranju na njegovo terjatev bo lahko pritožnik uveljavljal in dokazoval v eventuelnem izvršilnem ali pravdnem postopku.
ZIZ člen 67. ZPP člen 157. ZOdvT tarifna številka 3464, 3468.
nasprotna izvršba - stroški za sestavo vloge - odgovor na predlog - obrazložena vloga v izvršilnem postopku
Nasprotna izvršba ni pravno sredstvo, zato upniku za sestavo odgovora na predlog za nasprotno izvršbo ni mogoče priznati nagrade po tar. št. 3468 ZOdvT, ki določa nagrado za pravno sredstvo in odgovor nanj, ampak nagrado za druge obrazložene vloge.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51.
izvedenina - izvedenec - nagrada za izvedensko delo - izjemno zahtevno mnenje
Pritožba neutemeljeno navaja, da pisno mnenje izvedenca medicinske stroke ni izjemno zahtevno, pač pa kvečjemu zelo zahtevno po 51. členu Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. To določilo sicer ne zapolnjuje standarda, kaj je šteti za izjemno zahtevno izvedensko mnenje, a tudi pritožbeno sodišče ocenjuje, da izvedensko mnenje tej opredelitvi gotovo ustreza. Četudi je podano jedrnato, na kar opozarja pritožba, je pomembno predvsem to, da se nanaša na izjemno obsežen in zahteven primer tožničinih poškodb ter na kompleksne posledice teh poškodb, kar vse je povezano z izjemno zahtevnimi strokovnimi vprašanji za izvedenca medicinske stroke.
pobotni ugovor v pravdi - uporaba nepremičnine - zahtevek za plačilo uporabnine - procesni pobotni ugovor - materialnopravni ugovor ugasle pravice - materialnopravni pobot - splošni pogoji za pobotanje terjatev - očitna pisna pomota - dejanski naslov bivanja - popravni sklep - višina uporabnine - tržna najemnina
Pravilna je odločitev sodišča, da ni upoštevalo procesnega pobota, podanega s strani tožnice.
To pa ne pomeni, da tožnica materialnopravnega pobota tožencu ne more podati tudi po zaključku te pravde. Če meni, da so izpolnjeni pobotni pogoji, ga lahko poda kadarkoli.
delitev solastnine - nastanek novih parcel - fizična delitev - upravičen interes - velikost solastninskega deleža
Kot primarni način delitve stvari v solastnini v sodnem postopku SPZ narekuje fizično delitev. Le v primeru, če fizična delitev stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti, se opravi civilna delitev, ki pa se lahko opravi tudi na ta način, da namesto prodaje pripade stvar v celoti enemu solastniku, ki se mu naloži izplačilo vrednosti solastnih deležev ostalim solastnikom.
stroški postopka - razveljavitev sodne poravnave - izredno pravno sredstvo - redni postopek - nepravdni postopek - načelo krivde - uspeh strank v postopku - narava sodnega postopka - pravilna uporaba materialnega prava
Zaradi samostojnosti postopka s tožbo za razveljavitev sodne poravnave, njegove ločenosti od odločanja v rednem – nepravdnem – postopku, odločitev o stroških postopka s tožbo za razveljavitev sodne poravnave temelji na drugi podlagi kot odločitev o stroških rednega postopka (zakrivljenost stroškov).
Dejstvo, da je pravna narava postopka z izrednim pravnim sredstvom drugačna od pravne narave rednega postopka, je treba upoštevati pri odločanju o stroških postopka. V nepravdnem postopku udeleženci praviloma trpijo svoje stroške postopka. Taka ureditev je utemeljena z dejstvom, da je postopek običajno v interesu vseh udeležencev. V postopku izpodbijanja sodne poravnave pa je drugače. Interes za prenehanje veljavnosti sodne poravnave ima le vlagatelj izrednega pravnega sredstva. Zato je prav, da je uspeh strank merilo za odločitev o stroških postopka; tako kot to velja za pravdni postopek,v katerem imamo dve stranki z različnimi interesi.
pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev - vročilnica kot javna listina - domneva o resničnosti vsebine javne listine - dejansko bivališče
Vročilnica, ki dokazuje opravljeno vročitev tožbe in poziva k odgovoru nanjo, je javna listina, zato se domneva, da je njena vsebina resnična. Toženka pristnosti vročilnice ne oporeka. Nobenega tehtnega razloga torej ni za dvom o tem, da je toženka tožbo v resnici prejela.
Ni bistveno, ali in kje ima toženka prijavljena svoje stalno oziroma začasno prebivališče. Pomembno je, kje dejansko živi. Toženka, ki v pritožbi problematizira postopek vročitve, sploh ne zanika, da je tožbo prejela.
ZPP člen 137, 137/1, 261, 261/1. ZIZ člen 31, 31/6, 31/7, 33, 33/4, 33/5.
osebno vročanje - vročanje pisanj pooblaščencu - seznam dolžnikovega premoženja - narok - sankcije zaradi izostanka z naroka - denarna kazen - izterjava izrečene denarne kazni po uradni dolžnosti - pooblastilo
Stranki, ki ima pooblaščenca, se vsa pisanja vročajo preko pooblaščenca in ne neposredno. Vročitev stranki neposredno v takem primeru sploh ne šteje za veljavno opravljeno in predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Ker je bil pooblaščenec dolžnice seznanjen in je prejel vabilo na narok, je bila dolžnica pravilno vabljena na narok, na katerega ni pristopila, zato mora nositi posledice, ki so ji bile izrečene s sklepom o denarni kazni.
Upnik lahko predlaga razpis naroka v primeru, ko mu je vročen seznam dolžnikovega premoženja. V primeru, ko dolžnik seznama ne predloži (kot je tudi konkretni primer), pa sodišče razpiše narok po uradni dolžnosti in predlog upnika za razpis naroka niti ni potreben.
V primeru neplačila izrečene denarne kazni se le-ta izterja po uradni dolžnosti, kar pomeni, da je sklep izvršilni naslov za izterjavo neplačane in izrečene denarne kazni.
stroški postopka- uspeh v postopku - stroški pravdnega postopka glede na uspeh stranke - nepoštena poslovna praksa - naročniška pogodba za mobilni telefon
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je osnova za tožbeni zahtevek pogodbeno razmerje med strankama, ki sta se zavezali izpolnjevati vsaka svoje pogodbene obveznosti. Sporna je bila le višina terjatve oziroma upravičenost tožnice zahtevati plačilo posameznih, v tožbi navedenih, postavk v zvezi s čemer se je toženec skliceval na nepošteno oziroma agresivno poslovno prakso tožnice, ki mu je onemogočila svobodno izbiro pri sklenitvi oziroma podaljšanju naročniškega paketa ter seznanitev s konkurenčnimi ponudbami in nejasno definiranim datumom izteka minimalnega obdobja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00017037
ZIZ člen 56. ZFPPIPP člen 302. ZPP člen 319.
ugovor po izteku roka - ugovor ničnosti - subjektivne meje pravnomočnosti - učinek pravnomočne sodbe - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve
Pritožnik je v ugovoru po izteku roka zatrjeval le dejstvo, ki se nanaša na drugodolžnico po izvršilnem naslovu. V ugovoru je navajal, da je bilo v pravdi za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve ugotovljeno, da terjatev upnice do tožene stranke (stečajne dolžnice) ne obstoji v obsegu 7.882,68 EUR. To v pritožbi ponavlja, vendar neutemeljeno. Sodba okrožnega sodišča učinkuje le v okviru subjektivnih meja pravnomočnosti.
Sklep o izvršbi je pravnomočen, ugovor ničnosti pa ni dopusten ugovorni razlog za ugovor po izteku roka.
OZ člen 131, 171, 179, 299, 943. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (1998) člen 30.
poledenelo cestišče - odškodninska odgovornost izvajalca zimske službe - odgovornost za vzdrževanje cestišča - vzdrževanje občinskih cest - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - nepazljivost oškodovanca - potrebna skrbnost pešca - odgovornost upravljalca ceste - odgovornost za vzdrževanje občinske ceste - odgovornost občine - pogodbene in zakonske zamudne obresti
Sodna praksa je postavila za vzdrževalce cest pri presoji "potrebne skrbnosti" stroga merila - merila skrajne skrbnosti. Ta pravni standard se presoja tako, da se upošteva stanje in čas na cesti in možnost, ali je vzdrževalec ceste lahko v konkretnem času opravil svoje delo. Zahteve, ki zadostijo standardu "skrajne skrbnosti", je zato treba ugotavljati od primera do primera oz. na konkretne dejanske okoliščine.
Vzdrževalec ceste v konkretnem primeru ni opravil svojega dela, kot je bilo treba. Tožnik je moral zaradi neočiščenega in poledenelega pločnika hoditi ob robu ceste in ko je stopil na pločnik, je padel.
Tožnik ni bil ustrezno pazljiv pri hoji po poledenelem prostoru, zato je soprispeval k nastanku škodnega dogodka.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/3.
začasna odredba - zavarovanje denarne in nedenarne terjatve z začasno odredbo - skupno premoženje zakoncev - razpolaganje zakoncev s skupnim premoženjem - verjeten obstoj terjatve - nevarnost za uveljavitev terjatve - objektivna nevarnost - subjektivna nevarnost - neznatna škoda - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - prepoved odtujitve in obremenitve premičnin
V obravnavani zadevi se sodišče z vprašanjem verjetnosti obstoja tožničine terjatve ni ukvarjalo. Takšno postopanje ni nujno nepravilno, saj morajo biti pogoji iz 270. člena oziroma 271. člena ZIZ podani kumulativno – ugotovljena verjetnost obstoja terjatve in verjetnost obstoja nevarnosti. V primeru, da sodišče ne ugotovi enega izmed pogojev za zavarovanje z začasno odredbo, se mu zaradi načela ekonomičnosti in pospešitve postopka z drugim pogojem ni treba ukvarjati. Vendar pa je v danem primeru drugače. Zaradi tožničinega zatrjevanja o obstoju skupnega premoženja bi se prvo sodišče moralo ukvarjati tudi z vprašanjem verjetnosti obstoja terjatve. Tožnica je namreč zatrjevala, da bo toženec zaradi predlagane začasne odredbe utrpel zgolj neznatno škodo, oziroma da ne bo trpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale tožnici. Navedeno je tožnica utemeljevala s tem, da premoženje, ki je predmet te pravde, sodi v sklop skupnega premoženja, na katerem ima ona najmanj 50 % delež.
Tožnica, ki nastopa kot dolžnica in sopogodbenica, zahteva ugotovitev, da sporna pisna izjava ni obstoječa oz. je nična. Gre za negativno ugotovitveno tožbo, na katero ne vpliva, če je že zapadel zahtevek iz pravnega razmerja in je s tem postala možna dajatvena tožba.
ZST-1 člen 18, 18/5, 31, 34a, 34a/2. ZST-1 tarifna številka 9621. ZNP člen 37.
vrednost spornega predmeta - predmet delitve - vrednost nepremičnine - odmera takse - odmera sodne takse za pritožbo - vrednost izpodbijanega dela odločitve - opredelitev vrednosti izpodbijanega dela odločitve - sodne takse - plačilni nalog
Drži sicer, da je pritožnik solastnik nepremičnine le do 1/6, vendar pa to ni razlog za odmero nižje takse. Kriterij za odmero takse za pritožbo je namreč vrednost izpodbijanega dela odločitve (glej peti odstavek 18. člena ZST-1). Glede na to, da pritožnik s pritožbo odločitev sodišča prve stopnje izpodbija v celoti, je dolžan plačati takso ob upoštevanju vrednosti celotne nepremičnine, to je vrednosti 169.139,00 EUR.
OZ člen 168, 168/2, 169, 174, 179. ZPP člen 216. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5, 5/3.
presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - premoženjska škoda - stroški prevozov na zdravljenje - odločitev po prostem preudarku - stroški za prevoz na delo in z dela- službeno potovanje
Za prevoz z avtomobilom dejanske škode ne predstavlja le strošek goriva. Zgolj dejstvo, da je takšen strošek po Uredbi priznan za službena potovanja, pa ne pomeni, da ni primeren za uporabo v konkretnem primeru, ko sodišče lahko odloči tudi po prostem preudarku (216. člen ZPP).
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - spor o lastništvu nepremičnine - dokazna pravila - domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - uveljavljanje pravic v pravdi - odločanje o pravici
Namen postopka za vzpostavitev etažne lastnine je ureditev zemljiškoknjižno neurejenega stanja v večstanovanjskih stavbah, skladno s konceptom etažne lastnine. O morebitnih spornih lastninskih položajih sodišče odloči na podlagi dokaznih pravil in domnev, ki jih določa ZVEtL-1, medtem ko lahko udeleženci in druge osebe svoje pravice uveljavljajo v pravdi oziroma v drugih postopkih, pri čemer odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni ovira za morebitno ponovno odločanje o spornem vprašanju.
V postopku vzpostavitve etažne lastnine se ne odloča o lastninski pravici imetnika na že vpisanem posameznem delu stavbe, če se ugotovi, da posamezni del dejansko obstaja.
ZPP člen 142, 142/8, 338, 338/1, 350, 350/2. ZNP člen 31, 31/3.
rok za pritožbo - začetek teka pritožbenega roka - vročitev odločbe pooblaščencu - prepozna pritožba - pritožbeni razlogi - preizkus sklepa po uradni dolžnosti
Ker je predlagatelj vložil zoper sklep o ureditvi meje prepozno pritožbo, je odločitev o njej s sklepom višjega sodišča postala pravnomočna.
določitev vrednosti spornega predmeta - očitno prenizka vrednost spornega predmeta - stvarna pristojnost - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - samostojna pritožba - posebna pritožba zoper sklep o stvarni pristojnosti - korekturna dolžnost sodišča - tožba na ugotovitev lastninske pravice - vrednost zemljišča - merila za ugotovitev vrednosti zemljišča - pogodbena cena - podatki gurs
Zoper sklep, s katerim sodišče prve stopnje ugotovi vrednost spornega predmeta, je dovoljena le nesamostojna pritožba. To je pritožba, ki je pridružena drugi pritožbi. Ker je tožnik pritožbo vložil zoper celoten sklep, je pritožba zoper odločitev o ugotovitvi vrednosti pridružena pritožbi zoper sklep, da Okrajno sodišče v Novem mestu ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi. Pritožba je zato dopustna.