Tožnik je, kljub zgolj delni izpolnitvi zahtevka, tožbo umaknil v celoti. Zato je poleg prvega odstavka 158. člena ZPP relevanten tudi drugi odstavek 154. člena ZPP in zlasti prvi odstavek 155. člena ZPP, izpodbijana odločitev pa je pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00016393
ZPP člen 359. ZVKSES člen 4, 4/4, 17, 17/1, 17/2, 20, 20/2. Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj (2003) člen 10, 10/2, 14, 14/6. OZ člen 478, 494.
varstvo kupcev stanovanj - refleksna škoda - nesklepčnost trditev - materialno procesno vodstvo - pogodbena kazen - zahtevek na znižanje kupnine - stvarna napaka - pravna napaka - omejitve javnopravne narave - odgovornost prodajalca za pravne napake - izvedensko mnenje pred pravdo
Sodna praksa je že zavzela stališče, da je pričakovanje kupca, da bo stanovanje, ki ob sklenitvi prodajne pogodbe še ni zgrajeno, ustrezalo standardom po Pravilniku o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj, sicer razumno in utemeljeno, če odstopanje od teh standardov ni dogovorjeno. V konkretnem primeru je šlo ravno za to. Pravdni stranki sta namreč s pogodbo definirali obseg del, ki jih je bila tožnica dolžna v stanovanju opraviti pred njegovo izročitvijo toženki. S tem sta vsaj posredno določili tudi to, katerim standardom bo moralo stanovanje ustrezati. Ker s pogodbo ni bilo dogovorjeno, da bo tožnica toženki zagotovila tudi shrambo (oziroma vrtno uto) ter okenska senčila, v tem pogledu o stvarni napaki ni mogoče govoriti.
Pritožbeno sodišče pritrjuje tudi oceni, da je stanovanje, ki ga je toženka kupila, obremenjeno s pravno napako. Ni namreč sporno, da je bila gradnja izvedena v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem (namesto enostanovanjske je bila zgrajena dvostanovanjska stavba), kar rezultira v nemožnosti pridobitve uporabnega dovoljenja. Uporabno dovoljenje bi bilo mogoče pridobiti le v primeru, da bi bil predhodno spremenjen urbanistični načrt in pridobljeno ustrezno (drugačno) gradbeno dovoljenje.
Sodišče prve stopnje je menilo, da je mogoče zaradi (stvarnih in pravnih) napak, ki so odpravljive, kupnino znižati za stroške, potrebne za odpravo posamezne napake. Takšen pristop je materialnopravno zmoten in nasprotuje določilu 478. člena OZ. Za koliko se kupnina zaradi ugotovljenih napak na kupljenem stanovanju zniža, bi moralo sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi 478. člena OZ ugotoviti tako, da bi 1. ugotovilo vrednost, ki bi jo imelo stanovanje ob sklenitvi pogodbe na trgu, če bi bilo brez napake, 2. ugotovilo vrednost, ki bi jo imelo z ugotovljenimi napakami, 3. razliko med njima izraziti v razmerju (odstotku) in 4. v tem razmerju znižati kupnino iz pogodbe.
Oseba, ki je izdelala strokovno mnenje izven postopka, nima položaja izvedenca. Ker je tako, stranka z njenim zaslišanjem, čeprav gre za izvedeno pričo, ne more dokazovati dejstev za katera je potrebno strokovno znanje. Taka dejstva se dokazujejo z izvedencem, ki ga na predlog strank(e) postavi sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00016002
ZPP člen 2, 12, 184, 185, 285. ZZK-1 člen 243. ODZ paragraf 364c.
izbrisna tožba - materialno procesno vodstvo - razjasnjevalna dolžnost sodišča v zvezi z oblikovanjem zahtevka - načelo dispozitivnosti postopka - vezanost sodišča na tožbeni zahtevek - oblikovanje tožbenega zahtevka - pravilen tožbeni zahtevek - odpravljiva nesklepčnost tožbe - namen pravdnega postopka - sprememba tožbe brez soglasja toženca - načelo smotrnosti - smotrnost za dokončno ureditev razmerja med strankama - pomoč prava neuki stranki - dedni dogovor, sklenjen v zapuščinskem postopku - materialnopravno neveljavna vknjižba - vknjižba prepovedi odtujitve in obremenitve
Pravilno oblikovanje tožbenega predloga, ob nespremenjenem cilju pravde, ne pomeni spremembe tožbe.
Tožba, ki jo je treba popraviti tako, da se tožbeni predlog pravilno formulira z namenom, da stranka doseže pravno varstvo, ki ga zahteva, ni neodpravljivo nesklepčna. Zato je sodišče po pravilu o materialnem procesnem vodstvu dolžno tožečo stranko vzpodbuditi tudi k pravilnemu oblikovanju zahtevka. Namen razjasnjevalne dolžnosti v tem pogledu je preprečiti, da bi stranka izgubila pravdo in prišla ob pravno varstvo samo zaradi nepravilnega predloga, pa čeprav je po uspehu obravnave jasno, da ima prav, le da je njen predlog napačno formuliran.
Pri presoji, kdaj je treba opraviti materialno procesno vodstvo, je treba odgovoriti na vprašanje, ali se bo zaradi pobude sodišča spremenil cilj pravde, gledano z očmi nepravnika. V tej zadevi je bilo vsem udeležencem postopka (sodišču, tožnici in tudi tožencu) ves čas jasno, kakšno pravno varstvo tožnica zahteva oziroma kakšen je konkretni cilj pravde, ta pa se zaradi opravljenega materialno procesnega vodstva in pravilnega oblikovanja zahtevka ni v ničemer spremenil.
Tudi v primeru vknjižbe prepovedi odsvojitve, ki ni v skladu z materialnim pravom, gre za materialnopravno neveljavno vknjižbo.
umik predloga - razveljavitev sklepa - vpis ustanovitve družbe v sodni register
Ker je subjekt vpisa z vpisom v register pravno (in lahko tudi poslovno) zaživel, z razveljavitvijo sklepa o vpisu ustanovitve subjekta z dne 13.6.2018 v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZNP v zvezi z 19. členom ZSReg, ne bi bilo mogoče doseči cilja, ki ga pritožnika s tem zasledujeta.
ZPP člen 10, 249, 254, 295, 295/4. ZNP člen 6, 37, 44, 47. ZMZPP člen 10, 13.
postopek za odvzem poslovne sposobnosti - postopek za odvzem poslovne sposobnosti, začet po uradni dolžnosti - delni odvzem poslovne sposobnosti - patološka nagnjenost k tožarjenju - kverulansto - trajna blodnjava motnja - sposobnost skrbeti zase - preiskovalno načelo - nagrada in stroški izvedenca - pravni standard
Z zakonom ni mogoče vnaprej predvideti in urediti vseh možnih življenjskih situacij. Naloga sodnika je, da v primeru pravne neurejenosti oziroma pravne praznine ali pravnega standarda, s pravili razlage najde ustrezno pravno pravilo za rešitev konkretnega spora oziroma zapolni vsebino pravnega standarda in razlago ustrezno utemelji. Sodnik v takšnih primerih ne ravna samovoljno, temveč z voljo zakonodajalca.
Načina pravdanja udeleženca ni mogoče označiti za običajnega. Gre za nenormalno veliko število vlog v postopkih, obširnih in vsebinsko ponavljajočih se ter le delno povezanih z obravnavanim problemom, v veliki meri pa namenjenih žaljenju (in tudi grožnjam) sodnikov, ostalih sodelujočih v postopku, sodstvu kot celoti, državi RS. Gre za grobe negativne sodbe, omaloževanje in žaljenje sodelujočih v sodnih postopkih, pa tudi širše, ki nimajo zveze s pravico do izjavljanja pred sodiščem in ki v ničemer ne prispevajo k varstvu pravic udeleženca v tem postopku. V postopkih udeleženec tudi množično izloča sodnike, vlaga kazenske ovadbe zoper sodnike z odločitvami katerih se ne strinja, vlaga odškodninske tožbe zoper njih. Vse to nedvomno kaže udeleženčevo nagnjenost k tožbarjenju - pri čemer ne gre le za vprašanje številčnosti vloženih tožb, temveč predvsem nadaljnjih vlog v postopkih, njihove vsebine, zlorabe zgoraj navedenih procesnih institutov. Vse navedeno ne pomeni več le zlorabe procesnih pravic, ki jih strankam zagotavlja zakon, ampak kaže (najmanj) na značajsko napako - patološko nagnjenost k tožbarjenju, ki že vpliva na sposobnost udeleženca skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3, 141, 141/4, 142, 142/2, 339, 339/2, 339/2-8. ZST-1 člen 14a, 14a/3, 34a, 34a/7.
napoved pritožbe - rok za plačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za pritožbo - neplačilo sodne takse za pritožbo - vročanje - fikcija umika - osebna vročitev - nepravilna vročitev - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Plačilni nalog in sklep o predlogu za taksno oprostitev v zvezi s sklepom višjega sodišča pomenijo celoto, zaradi česar je za vročitev vseh treba uporabiti določbo 142. člena ZPP o osebni vročitvi.
plačilo odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti - pravna narava zahtevka - denarni tožbeni zahtevek - narava terjatve - nedenarna terjatev - dolžniška zamuda - zamuda z izpolnitvijo - rok za izročitev obveznic - vsebina denacionalizacijske odločbe - izpolnitev odločbe
Tožnik ni upravičen do škode, v smislu zakonskih zamudnih obresti, ki bi mu nastala zaradi toženkine zamude pri izpolnitvi denacionalizacijske odločbe, tj. izročitvi obveznic oz. izpolnitvi zapadlih kuponov iz amortizacijskega načrta.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved
Vrhovno sodišče RS je v svoji praksi že zavzelo stališče, da zoper mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi nikjer ni predvideno nikakršno posebno varstvo. Je pa v individualnem delovnem sporu, ko se preizkuša zakonitost podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi, dopustno izpodbijati pravilnost ugotovitev Komisije v podanem mnenju.
ZSReg člen 4, 4/4. ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(3), 428.
postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog - dovoljenje lastnika objekta za poslovanje na naslovu družbe - preklic dovoljenja
Iz razlogov izpodbijanega sklepa ne izhaja, da lastnik objekta, ki stoji na poslovnem naslovu, družbi, kateri je dal dovoljenje za poslovanje na istem poslovnem naslovu, tega dovoljenja ne sme pozneje odreči ali preklicati, pač pa da družbe iz tega razloga registrsko sodišče ne sme izbrisati iz sodnega registra.
Ker ZFPPIPP v poglavju o postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije ne določa, da predstavlja preklic izjave, podane na podlagi četrtega odstavka 4. člena ZSReg, razlog za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog predlagatelja, ki je želel s sodno odločbo doseči tako posledico na podlagi dejstva, da je izjavo o dovoljenju, po vpisu poslovnega naslova v sodni register, preklical. Tako kot predlaga pritožnik, ni mogoče razlagati določbe tretje alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP, ki govori o subjektu, ki ima v sodni register vpisan kot poslovni naslov naslov, na katerem stoji objekt, katerega subjekt vpisa ni lastnik, oseba, ki je lastnik, pa mu ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu. Razlaga zakona, da gre tudi v primeru preklica izjave o dovoljenju za enak primer kot ga določa ZFPPIPP v tretji alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena, ni pravilna (je preširoka, ne ustreza namenu zakona, za gospodarski subjekt kot je obravnavani pa tudi ne bi bila v skladu z načelom svobodne gospodarske pobude).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00017653
SPZ člen 66, 66/3. OZ člen 512, 512/1.
zakonita predkupna pravica - lastninska pravica - solastnina - upravičenja solastnika - prodajna pogodba - razveljavitev prodajne pogodbe - predmet pogodbe - funkcionalna celota - solastninski delež - prodaja solastninskega deleža - pogoji prodaje - nakup pod istimi pogoji
Zakonita predkupna pravica solastniku ne omogoča, da bi on diktiral pogoje prodaje. Z uzakonitvijo predkupnih pravic se namreč ne posega v svobodo lastnikovega razpolaganja, le pravni promet se usmerja na osebo, ki se glede na javni interes šteje za najprimernejšega lastnika nepremičnine.
Glede na to, da tožnik ne želi kupiti celega predmeta pogodbe in ni pripravljen plačati pogodbene cene 205.000,00 EUR, je pravilen zaključek izpodbijane sodbe, da ni pripravljen kupiti solastne nepremičnine pod enakimi pogoji, kot jo je kupila druga toženka.
zavarovanje z začasno odredbo - sklep o zavarovanju - res iudicata pri izdaji začasne odredbe - nedenarna terjatev - objektivna nevarnost - potrebnost izdaje začasne odredbe - predmet zavarovanja z začasno odredbo - skupno premoženje zakoncev - skupno premoženje v tujini - švicarsko pravo - razveza zakonske zveze - prepoved razpolaganja s poslovnim deležem v družbi
Predlagano zavarovanje skupnega premoženja se mora vedno glasiti na točno določen predmet, saj ima predmet zavarovanja hkrati kakovost zavarovane terjatve.
Upnik lahko utemelji potrebnost začasne odredbe na premoženju, ki je v Sloveniji, tudi z dolžnikovim ravnanjem s skupnim premoženjem nasploh, torej tudi s tistim, ki je v tujini.
Ker je upnica v letu 2017 pred švicarskim sodiščem vložila zahtevo za razvezo zakonske zveze, je že po določbi par. 204 švicarskega Zivilgesetzbuch jasno, da ko bo prišlo do razveze zakonske zveze, bo ta s stališča skupnega premoženja učinkovala od vložitve zahtevka dalje. Sedanji dolžnikovi prihodki zato niso skupno premoženje.
Dolžnik v pritožbi zatrjuje prenehanje obveznosti na podlagi poravnave, o čemer pa je odločitev že postala pravnomočna in tega ugovornega razloga ne more sodišče presojati ponovno.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - obveščanje delodajalca - psihično stanje
Tožnica je izostala z dela najmanj pet dni zaporedoma, o razlogih za svojo odsotnost pa ni obvestila delodajalca. Sporno je bilo, ali je to morala in mogla storiti. Nedvomno bi tožnica morala delodajalcu sporočiti razlog za svojo odsotnost. Nadalje vprašanje pa je, ali je to mogla storiti, ali so obstajale okoliščine, ki bi tožnici preprečevale, da bi sporočila svojo odsotnost. Te okoliščine (subjektivne ali objektivne) morajo biti takšne narave, da iz njih izhaja tožničina (ne)zmožnost obveščanja delodajalca v kritičnem času.
V primeru, ko iz pritožbe ne izhaja, v katerem delu se sodba izpodbija, se šteje, da se izpodbija v delu, v katerem stranka, ki vloži pritožbo, ni uspela v postopku. Prav tako ni potrebno, da pritožnik v pritožbi izrecno navede pritožbeni razlog, temveč zadošča, da le-ta izhaja iz pritožbenih navedb, kot je to v konkretnem primeru.
Tožena stranka zgolj s ponavljanem že podanih navedb ne more biti uspešna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00028368
ZPP člen 274, 274/1, 339, 339/2, 339/2-14, 343. OZ člen 119. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 3/2, 4, 4/2, 6. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 24. URS člen 22.
kredit - kreditna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - kredit v CHF - dolgoročni kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - prosto urejanje pogodbenih razmerij - valutna klavzula - valutno tveganje - ničnost pogodbe - predmet pogodbe - pogodbeni pogoj - nepošteni pogodbeni pogoji - pojasnilna dolžnost - pojasnilna dolžnost banke - informacijska dolžnost banke - profesionalna skrbnost - nejasna pogodbena določila - jezikovna nejasnost določil - transparentnost pogodbenih pogojev - causa credendi - oderuštvo - aleatorna pogodba - tvegana pogodba - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dobra vera - slaba vera banke - načelo vestnosti in poštenja - dokaz z zaslišanjem prič - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - pravica do izjave - enako varstvo pravic - oderuška pogodba - dokazno breme - pravni interes - pomanjkanje pravnega interesa - delno zavrženje tožbe - zavrženje pritožbe
Pojasnilna dolžnost banke glede valutnega tveganja ni izčrpana že z vključitvijo izjave o prevzemu valutnega tveganja v samo pogodbo in tudi ne s presojo, ali so bili tožniki v vlogi posojilojemalcev s strani zaposlenih v banki opozorjeni na valutno tveganje.
Ali je bil posojilojemalec pravilno poučen o vseh elementih, ki bi lahko vplivali na obseg njegove obveznosti, se presoja ob upoštevanju vseh okoliščin v posamičnem primeru. Pri tem so pomembne vse informacije in dodatna pojasnila, ki so bila posojilojemalcu posredovana med pogajanji, vključno z oglasi, ipd. Pomanjkljive ugotovitve izpodbijane sodbe ne omogočajo zaključka, da je bil način izračuna anuitete bodisi v pogodbi bodisi v ustnih dogovorih ob sklepanju pogodbe tožnikom predstavljen na način, da so bili sposobni oceniti razsežnosti spremembe tečaja CHF v razmerju do EUR, v katerih so prejemali dohodke, in vpliv teh sprememb na njihovo pogodbeno obveznost v obdobju vračanja kredita.
Pri presoji o poštenem ravnanju banke in obstoju znatnega neravnotežja je treba upoštevati naravo storitve, ki je predmet pogodbe in vse okoliščine sklepanja pogodbe, predvsem pa, ali je banka glede na svoje strokovno zanje in izkušnje potrošnika seznanila s tveganji, ki jih je sprejel s sklenitvijo kreditne pogodbe v tuji valuti in ki so posledica možnih sprememb menjalnega tečaja, in če ga ni, ali bi v primeru poštenega in pravičnega poslovanja lahko razumno pričakovala, da potrošnik take pogodbe ne bi sklenil, če bi ga z navedenimi tveganji seznanila. Upoštevati je torej treba, da je banka oziroma toženka pri sklepanju obravnavanih pravnih poslov nastopala kot strokovnjak na bančnem področju, tožniki pa kot laiki brez posebnega predznanja in izkušenj s kreditnimi posli. V obravnavanem okviru je pomembno, ali je banka v svojih predstavitvah dajala prednost ugodnostim za tožnike, ali je enakovredno predstavila tudi možne slabe strani. Dolžnost banke, da kot finančni strokovnjak ravna vestno in pošteno in tako zagotovi potrošniku informacije, pa se seveda lahko nanaša le na informacije, ki so ji bile poznane ali bi ji morale biti poznane, ne pa tudi na tiste, za katere kot strokovnjak ni mogla in ji ni bilo treba vedeti. Pri presoji, ali je v sklenitveni fazi pogodbe obstajalo znatno neravnotežje med položajema pogodbenih strank, je potrebno oceniti, ali bi se posledice spremembe menjalnega tečaja v izrazito večji meri odrazile v sferi tožnikov.
Napačna je navedba tožene stranke, da v primeru ustavitve postopka zaradi umika tožbe sploh ne pride v poštev ugotavljanje (deleža) uspeha strank v postopku, češ da je to možno le v primeru, ko se postopek konča na podlagi meritorne odločitve, kar ne drži.
namestitev v varovani oddelek - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - paranoidna shizofrenija - duševna motnja - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih
Ugotovitve o dosedanjem poteku bolezni in zdravljenju, o dosedanjem odnosu nasprotnega udeleženca do bolezni in o razmerah v domačem okolju utemeljujejo zaključek, da stalnega nadzora in skrbi, nujno potrebnega za izboljšanje zdravstvenega stanja nasprotnega udeleženca in posledično preprečitve ogrožanja drugih, ta čas ni mogoče zagotoviti drugače kot s sprejemom v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00016350
OZ člen 168, 198. ZPP člen 355, 355/1.
neupravičena obogatitev - uporaba tuje nepremičnine - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - odškodnina za izgubljeni dobiček - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - zmotno materialnopravno stališče sodišča
Za odškodninski zahtevek, za razliko od zahtevka iz naslova uporabnine, izgubljena korist na strani neupravičenega uporabnika ni pomembna. Neposredna škoda, ki sledi iz neupravičenega koriščenja tuje stvari, je izgubljena korist oškodovanca, torej tista, ki bi jo lahko dosegel oškodovanec, če uporabnik ne bi uporabljal njegove stvari. Gre za njegovo prikrajšanje oziroma izgubljeni dobiček v smislu 168. člena OZ.
Tožnica je v postopku na prvi stopnji od obeh tožencev pravzaprav uveljavljala odškodnino za izgubljeni dobiček in ne uporabnine. Pri odškodnini pa, kot rečeno, korist na strani neupravičenega uporabnika ni pomembna. Ker se sodišče prve stopnje z odškodninsko podlago, čeprav je tožeča stranka v postopku na prvi stopnji zatrjevala vsa potrebna dejstva, ni ukvarjalo, je pritožbeni očitek, da prvostopenjsko sodišče utemeljenosti tožbenih zahtevkov ni presodilo po vseh pravnih podlagah, utemeljen.
obvezno zavarovanje v prometu - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - sopotnik v vozilu - alkoholiziranost voznika - stopnja alkoholiziranosti - znaki alkoholiziranosti - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - vzročna zveza med alkoholiziranostjo in nastankom škode - izguba zavarovalnih pravic zaradi akoholiziranosti voznika - soprispevek zavarovanca - vožnja z vinjenim voznikom - pravica do odškodnine - povrnitev nepremoženjske škode
V primerih, kjer je zavarovanec tudi lastnik vozila, je šla večinska sodna praksa v smer soprispevka in ne v smer popolne izgube pravic. Razlog za to je treba iskati v namenu ZOZP, saj je zaradi velikih rizikov ob uporabi motornega vozila prevladalo stališče, da je treba varovati oškodovanca, pa čeprav je to zavarovalec ali lastnik vozila, ki pa ni krivi voznik. Smisel teh določb je v tem, da škode ni dolžan nositi tisti, ki jo pretrpi, to je sam oškodovanec, pač pa, da je potrebno oškodovancem v čim večji meri ublažiti, če že ne odpraviti škodo, ki so jo utrpeli. V ospredju citiranih določb je torej oškodovančev položaj, ne pa pravni položaj povzročitelja škode. Subjekti, ki nimajo pravice do odškodnine iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti, so v ZOZP izrecno navedeni, s tem pa je tudi varstvo oškodovanca dvignjeno na višji nivo.
stroški v nepravdnem postopku - postopek za odvzem poslovne sposobnosti - odvzem poslovne sposobnosti - udeleženci nepravdnega postopka - stroški izvedenca
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje zaključilo, da je potreben popoln odvzem poslovne sposobnosti nasprotnega udeleženca, saj ni sposoben skrbeti zase in za svoje pravice, zaradi česar obstaja možnost zlorabe oziroma oškodovanja njegovega premoženja. Nepravdni postopek je bil torej izveden v korist nasprotnega udeleženca. Sodišče je tako pravilno odločilo, da stroške postopka trpi nasprotni udeleženec.