TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje:

a) spremeni v 1. in 2. točki izreka tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi:

„1. Ugotovi se, da je izvršba, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. I 59/2015 zaradi izterjave upnika R. B. zoper dolžnika D. d. o. o., nedopustna.

2. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani I 59/2015 z dne 22. 1. 2015 se razveljavi.“;

b) razveljavi v 3. točki izreka v delu, ki se nanaša na plačilo zneska 2.886,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 1. 2015 dalje in v 4. točki izreka glede plačila stroškov postopka ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Sicer se pritožba zavrne in se v preostalem delu (glede plačila zneska 1.750,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 1. 2015 dalje – v 3. točki izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Ugotavljanje nedopustnosti izvršbe v pravdi je namenjeno bodisi končanju izvršbe bodisi temu, da si dolžnik zagotovi možnost nasprotne izvršbe. Iz tožbenih trditev in listin, ki jih je tožnik priložil tožbi, je razvidno, da sta bila rubež denarnih sredstev s tožnikovega transakcijskega računa in njihov prenos na toženčev račun opravljena januarja 2015. Ob vložitvi tožbe (julija 2016) je bila izvršba očitno že končana, obenem pa je že potekel tudi objektivni rok za vložitev predloga za nasprotno izvršbo. V tem primeru zato tožnikov zahtevek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe in razveljavitev sklepa o izvršbi nima opore v materialnem pravu.

Tožnik je dvakrat izpolnil isto obveznost, prvič prostovoljno in drugič na podlagi sklepa o izvršbi, s čimer je bil toženec neupravičeno obogaten. Ker je obveznost s prostovoljno izpolnitvijo prenehala (prvi odstavek 270. člena OZ), ob drugi, prisilni izpolnitvi, ni več obstajala. Tožniku zato v skladu s 190. členom OZ pripada povračilni zahtevek.

Zamudne sodbe ni dovoljeno izdati, kadar so dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, v nasprotju s predloženimi dokazi ali z dejstvi, ki so splošno znana (4. točka prvega odstavka 318. člena ZPP). V takem primeru lahko sodišče o utemeljenosti tožbenega zahtevka odloči šele po opravljeni glavni obravnavi.