Pravnomočna mora postati odločitev v predhodnem postopku po 51.a členu ZVO-1 o tem, da je za napravo treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje, da bi se postopek za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja, ki je bil prekinjen prav iz tega razloga, lahko nadaljeval z odločitvijo o njegovem zavrženju, ker tožnik ni pridobil pravnomočnega okoljevarstvenega soglasja.
ZBPP člen 13, 13/1, 14, 14/1. ZSVarPre člen 20, 20/2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni pogoj - obrazložitev - presoja dokazov - pravica do izjave
Tožena stranka ni obrazložila, kako je do izračunanega povprečnega dohodka na družinskega člana prišla, prav tako je razloge, kaj je upoštevala pri izračunu in kaj ne, navedla šele v odgovoru na tožbo, kar pa ne more nadomestiti razlogov, ki morajo biti navedeni v obrazložitvi upravne odločbe.
mednarodna zaščita - status begunca - politično prepričanje kot razlog preganjanja - splošna verodostojnost - notranja zaščita - spor polne jurisdikcije
Tožnikove izjave iz prošnje niso bistveno različne od tistih, ki jih je navedel v osebnem razgovoru. Po presoji sodišča so tožnikove izjave skladne in verjetne, s tem pa je podana njegova splošna verodostojnost.
Treba je šteti, da tožniku grozi, da bi mu iraške vladne sile ali drugi akterji v Iraku pripisali pripadnost ISIS in ga na tej podlagi preganjali.
Iz poročila UNHCR je razviden poziv te organizacije državam, naj se vzdržijo prisilnega vračanja oseb, ki izvirajo iz območij, ki jih je pred tem nadzoroval ISIS. UNHCR prav tako odsvetuje prisilno vračanje teh oseb v druge dele Iraka, če obstaja tveganje, da na teh območjih ne bodo mogli dostopati in/ali prebivati ali da bodo drugače končali v položaju, v katerem jim ne preostane drugega, kot da se vrnejo na svoje izvorno območje. Iz navedenega poročila EASO pa izhaja, da na splošno velja, da je KRG (Kurdistan Regional Government) akter zaščite, ki izpolnjuje zahteve iz 7. člena Kvalifikacijske direktive II, vendar ko gre za osebe, za katere velja, da so povezane z ISIL (ISIS), morda ne želi zagotoviti zaščite v tem smislu. Poleg tega je KRG sprejel lastno protiteroristično zakonodajo, v skladu s katero se preganjajo osumljenci ISIL. Obstajajo poročila o pridržanju ljudi z malo dokazi ali razlogi, o mučenju med zasliševanji.
Tožena stranka ni navedla nobenih dejstev ali predlagala dokazov v zvezi s tem, da tožniku ni mogoče priznati statusa begunca iz zgoraj navedenega razloga, ker bi na njegovi strani obstajali izključitveni razlogi oziroma bi bila podana možnost notranje zaščite; informacije o izvorni državi, ki so bile podlaga izpodbijani odločbi, je namreč proučila le z vidika delovanja Islamske države v Iraku23, saj je kot razlog tožnikovega preganjanja upoštevala zgolj okoliščino, da se tožnik ne želi priključiti Islamski državi24, in ne z vidika političnega prepričanja, ki bi ga tožniku pripisale iraške oblasti. Zato je ob upoštevanju navedenega po presoji sodišča treba šteti, da v Iraku (torej tudi Kurdistanu) ni območja, kjer bi bil tožnik varen pred preganjanjem ali deležen ustrezne zaščite.
ZMZ-1 člen 21, 37. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 16.
mednarodna zaščita - nekonsistentnost izjav - pravica do izjave - obrazložitev odločbe - dokazna ocena - informacije o izvorni državi
Ni razvidno, da je tožena stranka pred opravo dokazne ocene neskladij glede okoliščin nakupa zemljišča (kdo je bil prvi kupec zemljišča in kako je tožnik zanj plačal) in njegove nameravane uporabe ter glede časovnih okoliščin zapustitve Gane, dala tožniku možnost, da jih pojasni. Poleg tega se tožena stranka ni opredelila do njegovih izjav glede zatrjevanega preteklega preganjanja, z vidika presoje njihove verjetnosti pa ni opravila niti dokazne ocene tožnikovih izjav v zvezi z zatrjevano korupcijo.
Šele v primeru, ko bi upoštevala tožnikovo pravico, da pojasni nekonsistentnosti v izjavah, in bi ustrezno spoštovala načelo proste presoje dokazov v zvezi z vsemi tožnikovimi izjavami, toženi stranki ne bi bilo treba preverjati informacij o izvorni državi, če bi presodila, da tožnik ne izkazuje okoliščin, ki bi utemeljevale njegovo prošnjo, ker njegovim izjavam o specifičnih individualnih okoliščinah in dejanjih, ki jih zatrjuje, ni mogoče verjeti, ker niso skladne. V takem primeru informacije o izvorni državi namreč ne morejo nadomestiti subjektivnega pogoja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni zgled za uspeh
Od tožnika, ki je pravni laik, je nerazumno pričakovati, da pojasni pravna vprašanja, ki se nanašajo na utemeljenost vložitve revizije. Organ za brezplačno pravno pomoč je presegel standard presoje očitnosti, za kar pa nima zakonske podlage. Zaključki, ki so bili napravljeni v konkretni zadevi, so preuranjeni, saj ima tožnik možnost ob ustrezni pravni pomoči navajati razloge glede pravnih vprašanj za dovolitev revizije v skladu s 367. člena ZPP.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. ZOPDA člen 1, 6, 10, 10/8.
izpostavljenost azbestu - sporazum o odškodnini - predhodni preizkus tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - ni upravni akt - zavrženje tožbe
Osmi odstavek 10. člena ZOPDA jasno določa, da je šele sporazum o odškodnini izvršilni naslov, kar pomeni, da se 3. točka izreka izpodbijane odločbe, ki zadeva tožnika, ne izvršuje, kar izhaja tudi iz obrazložitve odločbe, po kateri se izplačilo odškodnine izvede na podlagi doseženega sporazuma in ne na podlagi izpodbijane odločbe. Navedeno torej pomeni, da je zavezanec dolžan plačati in upravičenec terjati odškodnino po določbah ZOPDA šele na podlagi sklenjenega sporazuma in ne na podlagi odločbe komisije, ki je izpodbijana. Ta ima za tožnika zgolj naravo predloga sporazuma in z njo ni bilo odločeno o nobeni njegovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, kar pomeni, da se z odločanjem o tožbi tožnica pravni položaj ne izboljša oziroma zanj nima nobenih bolj relevantnih posledic od tistih, ki so že nastopile z izdajo akta. Gre za predlog sporazuma in zato z izpodbijanim aktom ni bilo odločeno o nobeni tožnikovi pravici, obveznosti oziroma pravni koristi.
evidentiranje urejenega dela meje - ustna obravnava - vročilnica - podpis vročilnice
Sodišče sodi, da je drugostopni organ z povzeto obrazložitvijo zavrnitve tožnikovega ugovora ravnal napačno. Ne samo, da je sam primerjal več podpisov v upravnih spisih, temveč se je tudi opredelil do njihovega ujemanja oziroma identičnosti, za kar ni imel podlage. Ni namreč mogoče reči, da upravni organ sam razpolaga s strokovnim znanjem, ki je potrebno za presojo identičnosti podpisov, tj. znanjem grafološke stroke, da bi lahko sam (brez postavitve ustreznega izvedenca tj. izvedenca grafološke stroke) napravil zaključek o tem, ali je tožnik vabilo prejel ali ne (s primerjavo podpisov v spisu), še zlasti glede na posledico, ki iz take situacije izhaja (glej zgoraj citirani drugi odstavek 38. člena ZEN).
izročitev - pogoji za izročitev - izročitev tujca tuji državi - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - res iudicata - pravnomočnost
Za ugotavljanje okoliščin, ali obstaja verjetnost, da bi bil tujec v državi prosilki mučen ali da bi se z njim nečloveško ali ponižujoče ravnalo, skladno s 14. točko prvega odstavka 522. člena ZKP v zvezi z 528. členom ZKP, pristojni sodišči in minister za pravosodje ne more posegati v okoliščine, ki jih je že ugotavljalo sodišče in katerega odločitve so pravnomočne, saj za to ni pristojno.
Za presojo okoliščin, o katerih je pravnomočno odločilo že sodišče, ni pristojno niti upravno sodišče v upravnem sporu, ker bi sicer poseglo v stvarno pristojnost drugega sodišča. Toženka (tj. Republika Slovenija - Ministrstvo za pravosodje RS) je po 530. členu ZKP pristojna le, da ugotovi ali je tožniku (tj, tujcu katerega izročitev se zahteva) priznana mednarodna zaščita ali gre za vojaško kaznivo dejanje ali politično kaznivo dejanje in da je bil pred tem izveden sodni postopek v okviru kazenskih sodišč.
Tožnik ima sicer prav, da se skladno z 8. členom Ustave uporabljajo ratificirane in mednarodne pogodbe v Republiki Sloveniji neposredno in da je EKČP del našega pravnega reda in jo je treba uporabljati neposredno. Kar pa ne pomeni, da bi morala toženka v upravnem delu izročitvenega postopka ponovno presojati kršitve 3. in 6. člena EKČP, ki jih tožnik uveljavlja z istimi razlogi, kot jih je v sodnem delu izročitvenega postopka in o katerih je že pravnomočno odločeno. Sodišče se strinja, da je tudi v upravnem delu izročitvenega postopka treba upoštevati (tudi) konvencijsko pravo, vendar le, če gre za nova dejstva, ki utemeljujejo ugotovitev kršitve konvencijskih pravil.
izročitev - pogoji za izročitev - izročitev tujca tuji državi - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja - vezanost na odločitev kazenskega sodišča - soglasje za izročitev tujega državljana v kazenskem postopku
Za ugotavljanje okoliščin, ali obstaja verjetnost, da bi bil tujec v državi prosilki mučen ali da bi se z njim nečloveško ali ponižujoče ravnalo, sta skladno s 14. točko prvega odstavka 522. člena ZKP v zvezi z 528. členom ZKP, pristojni sodišči, in minister za pravosodje ne more posegati v okoliščine, ki jih je že ugotavljalo sodišče in katerega odločitve so pravnomočne, saj za to ni pristojen. Za presojo okoliščin, o katerih je pravnomočno odločilo že sodišče, ni pristojno niti upravno sodišče v upravnem sporu, ker bi sicer poseglo v stvarno pristojnost drugega sodišča. Toženka (tj. Republika Slovenija - Ministrstvo za pravosodje RS) je po 530. členu ZKP pristojna le, da ugotovi ali je tožniku (tj, tujcu katerega izročitev se zahteva) priznana mednarodna zaščita ali gre za vojaško kaznivo dejanje ali politično kaznivo dejanje in da je bil pred tem izveden sodni postopek v okviru kazenskih sodišč.
Tožnica ima sicer prav, da se skladno z 8. členom Ustave uporabljajo ratificirane in mednarodne pogodbe v Republiki Sloveniji neposredno in da je EKČP del našega pravnega reda in jo je treba uporabljati neposredno. Kar pa ne pomeni, da bi morala toženka v upravnem delu izročitvenega postopka ponovno presojati kršitve 3. in 6. člena EKČP, ki jih tožnica uveljavlja z istimi razlogi, kot jih je v sodnem delu izročitvenega postopka in o katerih je že pravnomočno odločeno. Sodišče se strinja, da je tudi v upravnem delu izročitvenega postopka treba upoštevati (tudi) konvencijsko pravo, vendar le, če gre za nova dejstva, ki utemeljujejo ugotovitev kršitve konvencijskih pravil. Sodišče meni, da bi bila presoja konvencijskih kršitev v upravnem delu izročitvenega postopka mogoča le, če bi tožnica navedla nove razloge, ki bi utemeljevali uporabo konvencijskega prava, torej razloge oz. dejstva, ki jih do sedaj v sodnem postopku še ni navajala.
ZPPDej člen 3, 26, 27, 63. ZUreP-1 člen 93. ZPNačrt člen 109.
razlastitev - gospodarska javna infrastruktura - javna korist - javno dobro - grajeno javno dobro - pokopališče
Tožnica ima prav, da ni treba, da je ukrep razlastitve predpisan (tudi) po ZPPDej (kot specialnem zakonu, ki ureja področje, za katerega je ukrep razlastitve predviden), saj so dopustnost razlastitve in omejitve lastninske pravice urejeni v ZUreP-1. Na ZUreP-1 se je tožnica v svoji zahtevi tudi sklicevala, prvostopni organ pa se je - kot zgoraj povzeto - nanj oprl, ko je sprejel svojo odločitev in, izhajajoč (tudi) iz te pravne podlage, navedel razloge za svojo odločitev. Tako ne drži, da je prvostopni organ kot pravno podlago za razlastitev pokopališča uporabil le 63. člen ZPPDej, kot to navaja drugostopni organ.
ZUS-1 člen 2, 5, 36, 36/1, 36/1-4. ZEKom-1 člen 45, 45/6, 49, 51, 192.
dodelitev radijske frekvence - javna dražba - upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje
Izpodbijani sklep ne pomeni odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi s področja javnega prava v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1. Pravica, o kateri upravni organ odloča v postopku dodelitve radijskih frekvenc, urejenem v 2. podpoglavju V. poglavja ZEKom-1, je pravica do uporabe radijske frekvence, ki je omejena naravna dobrina s pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednostjo. O tej pravici organ odloči z odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc – ODRF in ne že prej, kot to v tožbi uveljavlja tožnik.
inšpekcijski postopek - ukrepi občinskega inšpektorja - objekt za oglaševanje - dovoljenje za postavitev oglasnega objekta na zasebnem zemljišču - varovalni pas občinske ceste
Varovalni pas ceste se meri od zunanjega roba cestnega sveta in ne od ločilne črte ceste.
Posegi v varovalni pas občinske ceste so v skladu z drugim odstavkom 97. člena ZCes-1 dovoljeni le s soglasjem upravljavca občinske ceste, ki pa ga tožnik v obravnavani zadevi ob upoštevanju s tem povezanih nespornih dejstev ni pridobil. Ker so v skladu z ZCes-1 posegi v varovalni pas ceste omejeni, lahko občinski inšpekcijski organ po 6. točki prvega odstavka 118. člena ZCes-1 odredi odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanja, ki je v območju ceste postavljen brez soglasja, ne glede na to, da je objekt postavljen na nepremičnini v zasebni lasti. Zato po presoji sodišča ni utemeljen niti smiseln tožbeni ugovor, da tovrstni inšpekcijski postopki niso dopustni, če gre za zasebno zemljišče.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev postavljenega odvetnika - razlogi za razrešitev na strani upravičenca - prekluzija - mediacija
Pravilno je stališče tožene stranke, da je bilo zaupanje med prizadeto stranko in tožnikom porušeno zaradi tožnikovega samovoljnega umika soglasja za mediacijo, saj je jasno, da v takem primeru postavljeni odvetnik ne more v redu opravljati svoje dolžnosti. S tem pa je bila podana podlaga za razrešitev postavljene odvetnice po desetem odstavku 30. člena ZBPP.
mednarodna zaščita - zahtevek za uvedbo ponovnega postopka - nova dejstva in novi dokazi
Tožnik je v vseh dosedanjih postopkih navajal enake razloge, na katere se je skliceval tudi v četrti ponovni zahtevi. Predložil pa je v upravnem postopku nov dokaz, in sicer policijsko izjavo, ki jo je na policiji po nasvetu tožnika podal tožnikov brat, ter taskiri strica in bratranca, ki sta bila glede na njegove navedbe ubita v sporih, poleg tega pa že v preteklih postopkih predložene njune fotografije. Sodišče pritrjuje ugotovitvi tožene stranke, da policijska izjava, ki je sicer nov dokaz v smislu prvega odstavka 64. člena ZMZ-1, ni dokaz, ki bi pomembno povečeval verjetnost, da tožnik izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito. Gre namreč za povzetek tožnikovih navedb v vseh dosedanjih postopkih, ki sta jih tako tožena stranka kot sodišče že večkrat presojala. Tako tožena stranka kot sodišče sta že presodila, da tožnik s svojimi navedbami v postopku zahteve za uvedbo ponovnega postopka ni bil neuspešen zato, ker tožena stranka njegovim razlogom ne bi verjela, pač pa zato, ker z navajanjem novih razlogov ni izkazal, da takšnih novih dejstev, ki so obstajala že v času prvega postopka, takrat brez svoje krivde ni mogel uveljavljati, oziroma, da gre za nova dejstva in dokaze, ki pa glede na pavšalno zatrjevanje tožnika pomembno ne povečujejo verjetnosti, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite.
ZBPP člen 26, 28, 28/4. ZUP člen 9, 129, 129/1, 129/1-4, 214. ZARSS člen 1, 3, 4.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - bistvena kršitev določb postopka - obrazložitev odločbe - odvetniška storitev - samostojna storitev odvetnika - obseg odobritve brezplačne pravne pomoči - mediacijski postopek
V zadevi je sporno vprašanje, ali odobrena brezplačna pravna pomoč za prvostopenjski pravdni postopek vključuje tudi brezplačno pravno pomoč za postopek mediacije. Stališče do tega vprašanja je Vrhovno sodišče RS sprejelo v sodbi, št. X Ips 12/2021 z dne 13. 4. 2021. Presodilo je, da za prvostopenjski pravdni postopek odobrena brezplačna pravna pomoč vključuje tudi brezplačno pravno pomoč za postopek mediacije. Po presoji Vrhovnega sodišča gre pri postopku mediacije, čeprav je ta urejen v drugem predpisu, za del pravdnega (torej sodnega) postopka, saj mediacijski postopek sam zase ne more potekati v taki obliki, kot ga predvideva zakon.
Iz navedb izhaja, da tožena stranka dejansko ne dopušča drugega dokaza, temveč samo zabeležbo ustne izjave v uradnem dokumentu iz obdobja do dne 5. 7. 1947. S tem je tožena stranka v naprej odločila, da ne glede na to, kaj bi zaslišana stranka oz. priča izpovedala, ne bi moglo vplivati na njeno odločitev, kar pa je v nasprotju z načelom proste presoje dokazov. Stranka mora imeti dejansko možnost dokazovanja pomembnih dejstev z vsemi dokaznimi sredstvi, drugače je pravica zgolj navidezna.
ZDT-1 člen 71č, 71d. ZUS-1 člen 2, 2/2, 17, 17/1, 32, 32/3.
imenovanje - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - aktivna legitimacija - tožnik kot stranka v upravnem sporu (aktivna legitimacija) - začasna odredba - ureditvena začasna odredba
Vlada je s tem, ko je sprejela sklep, da predlog Državnotožilskega sveta že po zakonu nima veljavnih pravnih učinkov, zaradi česar se z njim ne bo seznanila in ga poslala Evropskemu javnemu tožilstvu, enostransko in oblastveno posegla v obstoječi pravni položaj tožnikov, ki sta ga pridobila z navedenim predlogom Državnotožilskega sveta, saj jima je bila odvzeta možnost, da ju glede na navedena materialnopravna izhodišča kolegij Državnotožilskega sveta na predlog evropskega glavnega tožilca imenuje za evropska delegirana tožilca. Taka odločitev ustreza opredelitvi upravnega akta iz drugega odstavka 2. člena ZUS-1.
Ker sta se tožnika prijavila na javni razpis in ju je Državnotožilski svet izbral kot najprimernejša kandidata ter predlog poslal Ministrstvu za pravosodje, ni nobenega dvoma, da sta bila stranki v postopku izdaje upravnega akta (čeprav v izpodbijanem sklepu njuni imeni nista navedeni), zaradi česar sta aktivno legitimirana za vložitev tožbe v tem upravnem sporu.
Tožnika trdita, da Državnotožilski svet ne bo ravnal skladno z izhodišči tožene stranke v izpodbijanem sklepu in ne bo oblikoval liste treh kandidatov za vsako mesto evropskega delegiranega tožilca, tožnika sama trdita, da javni razpis z dne 9. 7. 2021 in tudi morebitni kasnejši razpisi ne bodo uspešni. To pomeni, da nista izkazala potrebe po izdaji začasne odredbe, ki naj bi bila sicer v tem, da se z njo prepreči izvotlitev morebitnega uspeha s tožbo.
dohodnina - kontradiktornost postopka - pravica stranke do izjave
Tožeči stranki v postopku ni bila dana možnost izjaviti se o dodatno pridobljenih listinah, prav tako pa ji ni bila dana možnost podati izjavo pred organom. Zaradi navedenega ji je bila kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, iz katerega med drugim izhaja pravica stranke do izjavljanja v postopku. Za pošten postopek je bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interes so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kakor tudi glede pravnih vidikov zadeve.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 13. URS člen 22.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - rok - nepopolna vloga - pravočasnost - prava neuka stranka
Sodišče pripominja, da že iz vlog vlagatelja izhaja, da ne razume napotila Organa za BPP glede načina dopolnitve prošnje za dodelitev BPP, zaradi česar mu mora biti še toliko bolj pojasnjeno, kolikor tožena stranka šteje, da je njegova vloga nepopolna, v kateri smeri vloge ni ustrezno dopolnil, in da je to jasno in konkretizirano v sklepu navedeno, pri čemer se sodišču poraja vprašanja ali je vlagatelj, ki je prava nevešča stranka sploh sposoben podano vlogo dopolniti na način, kot je to od njega zahtevala tožena stranka.
dostop do informacij javnega značaja - obstoj dokumenta - delni dostop do podatkov - davčni inšpekcijski nadzor
Priklic podatkov iz računalniške baze ne pomeni ustvarjanja novega dokumenta v smislu ZDIJZ.
V ponovljenem postopku bo tožena stranka morala v skladu s prvim odstavkom 10. člena ZInfP z ogledom pri organu preveriti ugotovitve organa prve stopnje o nezmožnosti pridobitve zahtevanih podatkov z relativno enostavnim postopkom v razumnem času in tudi ugotoviti ali računalniška baza tožene stranke omogoča morda vsaj delni dostop.