ZASP člen 40, 130, 159, 159/4. OZ člen 12, 13, 347.
sorodne pravice – pravice proizvajalcev fonogramov – pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma – dolžnost uporabnikov do obveščanja – rok za poročanje – zastaranje – občasne terjatve
V primeru, da je dogovorjeno mesečno plačevanje določenega zneska, gre za občasne terjatve, ki v skladu s 1. odstavkom 347. člena OZ zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve. Glede na to, da ZASP glede tega nima posebnih določb, je namreč potrebno upoštevati določbo splošnega predpisa, to je OZ.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 53, 53/2.
nagrada izvedenca – izplačilo nagrade in stroškov
Ker sodni izvedenec še ni v celoti opravil naloženega dela, do povračila stroškov in nagrade še ni upravičen. Sodišče prve stopnje mu je preuranjeno odmerilo stroške in nagrado.
Sodišče v pravdnem postopku odloča v mejah postavljenih zahtevkov (prvi odstavek 2. člena ZPP). Tožnica v obravnavani zadevi zoper toženko uveljavlja plačilo denarnega zneska, za identifikacijo denarnega zahtevka pa je poleg tožbenega predloga potrebna tudi dejanska podlaga tožbe. Enostavno povedano to pomeni, da mora tožeča stranka opisati življenjski dogodek, na podlagi katerega zaključuje, da je od nasprotne stranke upravičena terjati zahtevani znesek. Navesti mora toliko in takšna dejstva, da slednja omogočajo identifikacijo tožbenega zahtevka. To izhaja iz prvega odstavka 180. člena ZPP (vsebina tožbe), na citirano zakonsko določbo pa je bila tožnica opozorjena s sklepom z dne 19. 9. 2014.
popravek objavljenega obvestila – objava popravka – prizadet interes – formalni pogoji za objavo popravka – odklonilni pogoji za objavo – nesorazmernost dolžine popravka – vsebinska presoja obvestila in popravka
Sodna praksa se je glede pravnega standarda (ne)sorazmernosti dolžine popravka v primerjavi z obvestilom že večkrat opredelila. Za presojo ni odločilnega pomena količinska primerjava besedil in preštevanje vrstic, besed, znakov itd., ampak mora biti v vsakem konkretnem primeru narejena tudi vsebinska presoja obvestila in popravka. V konkretni zadevi pa ne le vsebinska, ampak tudi količinska primerjava ne pokaže takšnega nesorazmerja v dolžini obeh tekstov, ki bi bil lahko razlog za zavrnitev objave popravka
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - alternativno, samostojno določena izbrisna razloga iz 427/1-1 in 427/1-2 člena ZFPIPP - pritožbena graja, da ima pravna oseba neporavnane obveznosti
Izbrisna razloga iz 1. in 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP sta samostojna, med seboj neodvisna, določena alternativno. Zakonodajalec je v citiranih točkah predpisal elemente dejanskega stanu izbrisnega razloga, v točkah 1 in 2 drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP pa tudi dejanski stan obeh domnev, pri čemer mora vlagatelj ugovora (pravna oseba, nad katero se je začel postopek izbrisa, njen družbenik ali upnik) v skladu s 435. členom ZFPPIPP izkazati z dejstvi in dokazi, da izbrisni razlog (ne katerikoli, ampak tisti, zaradi katerega se je postopek izbrisa začel) ne obstoji. Tega pa upnik ni storil. V ugovoru, enako pa tudi v pritožbi, je zatrjeval le, da ima subjekt vpisa v razmerju do njega neporavnane obveznosti in za svoje trditve predložil dokaze, vendar pa dejanskega stanu domneve iz 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP ni izpodbijal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0080995
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12. OZ člen 101, 101/2. ZFPPIPP člen 212, 212/1.
absolutna bistvena kršitev določb postopka – ne bis in idem – res iudicata – pogojna terjatev – zapadlost – tek zakonskih zamudnih obresti – ugovor sočasne izpolnitve – učinek potrjene prisilne poravnave na višino terjatve
Glede na to, da je vtoževana terjatev nastala do začetka postopka prisilne poravnave, bi moralo sodišče prve stopnje le-to, skladno s pogoji potrjene prisilne poravnave, zmanjšati za 50 %, to je na znesek 767,35 EUR.
ZDDO člen 34, 39, 39/2, 42. ZObr člen 97g, 97g/2. ZDR-1 .len 197. ZJU člen 203. ZUJF člen 187, 187/1.
letni dopust - delavci v državnih organih - javni uslužbenec - obrambno področje - starost
Glede vprašanj v zvezi z odmero letnega dopusta, ki jih ZObr ni uredil, je potrebno uporabiti določbe ZDDO, ki je specialni predpis tudi v odnosu do ZDR-1. Zaradi tega določb 2. odstavka 97.g člena ZObr o tem, da se zaradi socialnih ter zdravstvenih razmer in starosti lahko dopust poveča do 5 dni, ni mogoče razlagati tako, da se izraz starost enači z opredelitvijo starejšega delavca po ZDR-1. Ker 2. odstavek 97.g člena ZObr ni opredelil starosti, od katere je delavec upravičen do dodatnih dni letnega dopusta, tudi za delavce na obrambnem področju velja določba 2. odstavka 39. člena ZDDO in so ti delavci upravičeni do dodatnih dni letnega dopusta že po dopolnjenem 50 letu starosti. Zato določba 1. alineje 1. odstavka 8. člena Pravilnika o letnem dopustu ni v skladu z zakonom, v tistem delu, ki pravico do dodatnih 5 dni letnega dopusta veže na dopolnjenih 55 let starosti in ne na 50 let starosti, kot je to določeno v 2. odstavku 39. člena ZDDO. Tako je tožnik upravičen do dodatnih dni dopusta iz tega naslova.
Ob določitvi letnega dopusta, do katerega je upravičen tožnik, pa je potrebno upoštevati tudi določbo 1. odstavka 187. člena ZUJF, ki omejuje število dni letnega dopusta. Od 1. 1. 2013 pripada javnemu uslužbencu iz naslova delovne dobe, zahtevnosti dela, starosti javnega uslužbenca, socialnih in zdravstvenih razmer ter drugih kriterijev največ 35 dni letnega dopusta. Če bi tožniku upoštevali vseh 5 dni letnega dopusta, ki mu glede na njegovo starost (več kot 50 let) pripadajo, bi ob upoštevanju meril, kot izhajajo iz sklepa, imel 36 dni letnega dopusta. Glede na omejitev po ZUJF pa ima tako pravico koristiti le 35 dni letnega dopusta za leto 2014.
Ureditvi iz ZDavP-2 in ZST-1, ki urejata zastaranje pravice do odmere in izvršitve davka oziroma takse (javnopravno razmerje), ob hkratnem upoštevanju splošnih načel pravne varnosti in zaupanja v pravo, narekujeta razlago, da velja tudi v kazenskem postopku za izvršitev pravnomočne oziroma izvršljive odločbe o stroških kazenskega postopka petletni relativni zastaralni rok, ki začne teči po poteku dneva, ki bi bilo potrebno stroške plačati. Izvršitev plačila stroškov pa zastara v vsakem primeru, ko poteče deset let od dneva, ko je zastaranje začelo teči (absolutni zastaralni rok).
plačilo sodne takse – ugovor zoper plačilni nalog – pritožba
Ker v pritožbenem postopku ni sporno, da je bil ugovor zoper plačilni nalog že zavrnjen in da je edino pravno sredstvo, ki bi ga na voljo še imeli pritožniki, pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora, takšnega pravnega sredstva pa pritožniki niso uveljavljali, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je pritožbo zoper plačilni nalog zavrglo.
Izhajajoč iz postavljenih tožbenih zahtevkov v predmetnem sporu in položaja stranskega intervenienta, ki mu ga daje ZBan-1 in Zakon o Banki Slovenije (v nadaljevanju ZBS-1), pritožba utemeljeno izpostavlja, da ima B.S. pravni interes, da v sporu zmaga toženka. Kot centralna banka Republike Slovenije (1.
člen ZBS-1), ki opravlja nadzor nad bankami (217. člen ZBan-2), je po prepričanju sodišča druge stopnje nedvomno zainteresirana, da se v predmetnem sporu izkaže, da so bile ob vpisu sprememb v sodni register pri subjektu vpisa (toženki), ki so posledica izrednih ukrepov za zagotovitev stabilnosti finančnega sistema, izpolnjene vse procesne in materialno pravne predpostavke za vpis. Pri tem velja tudi izpostaviti, da je vpise sprememb pri toženki na podlagi 262a. člena ZBan-1 predlagal stranski intervenient, zato mu je po prepričanju sodišče druge stopnje potrebno omogočiti, da v predmetnem sporu nadomesti morebitno toženkino pasivnost. Strinjati se je namreč s pritožbenimi izvajanji, da v nasprotnem primeru, torej v kolikor bosta tožnika s tožbo uspela, bo ugotovitev ničnosti vpisa povečanja osnovnega kapitala pri toženki razveljavila vpis učinkov izrednega ukrepa za zagotovitev stabilnosti finančnega sistema, ki ga je na podlagi določb poglavja 7.7. ZBan-1 izrekla in izvršila Banka Slovenije. Takšna odločitev bi pa po mnenju sodišča druge stopnje nedvomno vplivala na njen javnopravni položaj in naloge, ki so opredeljene v ZBan-1 in ZBS-1.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 41, 41/1, 41/4, 45, 45/3, 48, 48/1, 49, 49/1, 49/1-1, 51.
stroški in nagrada cenilca - umik predloga za izvršbo
Cenilec je upravičen do povrnitve stroškov in do nagrade glede na (že) opravljene storitve, tudi če mu iz razlogov, ki niso v njegovi sferi (konkretno zaradi upnikovega umika predloga za izvršbo) ni bilo treba (oz. ni bilo omogočeno) dokončati njegovega dela.
Čeprav je toženec s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi z drugo družbo kršil določilo pogodbe o zaposlitvi (ki vsebuje dogovor o konkurenčni klavzuli in med drugim določa, da delavec še 6 mesecev po prenehanju delovnega razmerja ne sme skleniti delovnega razmerja, pogodbe o delu ali avtorskem delu v drugi družbi, ki se ukvarja z dejavnostjo, ki bi po svoji vsebini pomenila konkurenčno dejavnost delodajalca), iz pogodbe o zaposlitvi nedvoumno izhaja, da je bilo med strankama za ta primer dogovorjeno plačilo pavšalne odškodnine in ne pogodbene kazni, kot to zatrjuje tožeča stranka.
Trditvena podlaga tožeče stranke glede obstoja škode je pomanjkljiva, saj so njene navedbe, da se je druga družba s prihodom toženca bolje „pozicionirala“ na madžarskem trgu ter po dinamiki dosega boljše rezultate, presplošne. Ker tožeča stranka obstoja škode ni konkretizirano zatrjevala, posledično pa tudi ne dokazala, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbeni zahtevek na plačilo vtoževanega zneska zavrnilo kot neutemeljen.
plača - plačilo za delo - obveznost plačila - regres za letni dopust
Tožena stranka ni dokazala obstoja dogovora s tožnikom, da bi lahko zneske regresa poračunala na račun vsakoletnega inventurnega manka. Zato je tožnik na podlagi 131. člena ZDR upravičen do regresa za letni dopust, saj je imel pravico do izrabe celotnega letnega dopusta.
Invalidnost je podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene skladno z ZPIZ-1, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje. Spremembe v zdravstvenem stanju tožnice je z zdravljenjem in ukrepi medicinske rehabilitacije možno odpraviti, saj zdravljenje še ni končano, zato pri tožnici ni podana invalidnost.
Ker pritožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjeval, da naj sodišče k plačilu predujma za stroške cenilca pozove vodilnega upnika, s temi navedbami v pritožbenem postopku ne more uspeti.
Pri tožniku je bila že ugotovljena 50 % telesna okvara, na podlagi katere mu je bila priznana pravica do invalidnine. Zato je bila za razsojo v sporni zadevi odločilna ugotovitev, ali je pri tožniku v zvezi s to okvaro prišlo do dodatnega poslabšanja. Iz izvedenega dokaznega postopka pred sodiščem prve stopnje ne izhaja in tožnik ne zatrjuje, da se mu je stanje v zvezi z ugotovljeno okvaro še dodatno poslabšalo. Zato tožbeni zahtevek, da se tožniku prizna višji odstotek za telesno okvaro in s tem višja invalidnina, ni utemeljen.
odločba o sankciji – odvzem predmetov – fakultativni odvzem predmetov osebi, ki ni storilec prekrška – načelo sorazmernosti
Pritožnica je bila o razlogih odvzema vozila storilcu seznanjena s sodbo sodišča prve stopnje. Zoper njo je vložila po pooblaščenem odvetniku pritožbo, v njej pa navedla tudi razloge za svoje nestrinjanje z odločitvijo sodišča prve stopnje. Zato s tem, ko v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila zaslišana pred izdajo sodbe ni bila zagrešena absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku, ki bi imela že sama po sebi za posledico razveljavitev izpodbijane sodbe, pač pa relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku, glede katere pa mora pritožnica izkazati vpliv na zakonitost sodbe.
Na podlagi ugotovljenega zdravstvenega stanja pri tožniku do dokončne odločbe še ni bilo mogoče ugotoviti takšnih sprememb v zdravstvenem stanju, zaradi katerih bi bila pri njem zmanjšana zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje, da bi bila pri njem podana invalidnost po definiciji, določeni v 60. členu ZPIZ-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023305
KZ-1 člen 70, 70a, 122, 122/1, 122/2. ZKP člen 492.
varnostni ukrep – obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu – protipravno ravnanje – neprištevnost – predpisana kazen
Zakonski pogoj za izrek varnostnega ukrepa po 70.a členu KZ-1B, da se lahko izreče le za tista protipravna dejanja, za katere je predpisana kazen najmanj enega leta zapora, je potrebno razlagati tako, da je ta ukrep mogoče izreči za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen enega ali več let zapora. Ni pravilna razlaga, da je navedeni varnostni ukrep mogoče izreči le za tista kazniva dejanja, za katera je predpisan zakonski minimum kazni enega leta zapora.
Namen zakonodajalca je bil, da storilcu, ki je storil protipravno dejanje v stanju neprištevnosti ali kaznivo dejanje v bistveno zmanjšani prištevnosti, pa obstaja nevarnost, da bi na prostosti lahko storil kakšno hudo kaznivo dejanje zoper življenje, telo, spolno nedotakljivost ali premoženje in da je tako nevarnost mogoče odpraviti le z zdravljenjem in varstvom v fozenzičnem psihiatrične oddelku zdravstvenega zavoda, ki ustreza posebnim varnostnim pogojem, takšno dejanje prepreči z izrekom varnostnega ukrepa po 70.a členu KZ-1B.