ZASP člen 40, 130, 159, 159/4. OZ člen 12, 13, 347.
sorodne pravice – pravice proizvajalcev fonogramov – pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma – dolžnost uporabnikov do obveščanja – rok za poročanje – zastaranje – občasne terjatve
V primeru, da je dogovorjeno mesečno plačevanje določenega zneska, gre za občasne terjatve, ki v skladu s 1. odstavkom 347. člena OZ zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve. Glede na to, da ZASP glede tega nima posebnih določb, je namreč potrebno upoštevati določbo splošnega predpisa, to je OZ.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 53, 53/2.
nagrada izvedenca – izplačilo nagrade in stroškov
Ker sodni izvedenec še ni v celoti opravil naloženega dela, do povračila stroškov in nagrade še ni upravičen. Sodišče prve stopnje mu je preuranjeno odmerilo stroške in nagrado.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - alternativno, samostojno določena izbrisna razloga iz 427/1-1 in 427/1-2 člena ZFPIPP - pritožbena graja, da ima pravna oseba neporavnane obveznosti
Izbrisna razloga iz 1. in 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP sta samostojna, med seboj neodvisna, določena alternativno. Zakonodajalec je v citiranih točkah predpisal elemente dejanskega stanu izbrisnega razloga, v točkah 1 in 2 drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP pa tudi dejanski stan obeh domnev, pri čemer mora vlagatelj ugovora (pravna oseba, nad katero se je začel postopek izbrisa, njen družbenik ali upnik) v skladu s 435. členom ZFPPIPP izkazati z dejstvi in dokazi, da izbrisni razlog (ne katerikoli, ampak tisti, zaradi katerega se je postopek izbrisa začel) ne obstoji. Tega pa upnik ni storil. V ugovoru, enako pa tudi v pritožbi, je zatrjeval le, da ima subjekt vpisa v razmerju do njega neporavnane obveznosti in za svoje trditve predložil dokaze, vendar pa dejanskega stanu domneve iz 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP ni izpodbijal.
popravek objavljenega obvestila – objava popravka – prizadet interes – formalni pogoji za objavo popravka – odklonilni pogoji za objavo – nesorazmernost dolžine popravka – vsebinska presoja obvestila in popravka
Sodna praksa se je glede pravnega standarda (ne)sorazmernosti dolžine popravka v primerjavi z obvestilom že večkrat opredelila. Za presojo ni odločilnega pomena količinska primerjava besedil in preštevanje vrstic, besed, znakov itd., ampak mora biti v vsakem konkretnem primeru narejena tudi vsebinska presoja obvestila in popravka. V konkretni zadevi pa ne le vsebinska, ampak tudi količinska primerjava ne pokaže takšnega nesorazmerja v dolžini obeh tekstov, ki bi bil lahko razlog za zavrnitev objave popravka
Sodišče v pravdnem postopku odloča v mejah postavljenih zahtevkov (prvi odstavek 2. člena ZPP). Tožnica v obravnavani zadevi zoper toženko uveljavlja plačilo denarnega zneska, za identifikacijo denarnega zahtevka pa je poleg tožbenega predloga potrebna tudi dejanska podlaga tožbe. Enostavno povedano to pomeni, da mora tožeča stranka opisati življenjski dogodek, na podlagi katerega zaključuje, da je od nasprotne stranke upravičena terjati zahtevani znesek. Navesti mora toliko in takšna dejstva, da slednja omogočajo identifikacijo tožbenega zahtevka. To izhaja iz prvega odstavka 180. člena ZPP (vsebina tožbe), na citirano zakonsko določbo pa je bila tožnica opozorjena s sklepom z dne 19. 9. 2014.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0080995
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12. OZ člen 101, 101/2. ZFPPIPP člen 212, 212/1.
absolutna bistvena kršitev določb postopka – ne bis in idem – res iudicata – pogojna terjatev – zapadlost – tek zakonskih zamudnih obresti – ugovor sočasne izpolnitve – učinek potrjene prisilne poravnave na višino terjatve
Glede na to, da je vtoževana terjatev nastala do začetka postopka prisilne poravnave, bi moralo sodišče prve stopnje le-to, skladno s pogoji potrjene prisilne poravnave, zmanjšati za 50 %, to je na znesek 767,35 EUR.
ZDDO člen 34, 39, 39/2, 42. ZObr člen 97g, 97g/2. ZDR-1 .len 197. ZJU člen 203. ZUJF člen 187, 187/1.
letni dopust - delavci v državnih organih - javni uslužbenec - obrambno področje - starost
Glede vprašanj v zvezi z odmero letnega dopusta, ki jih ZObr ni uredil, je potrebno uporabiti določbe ZDDO, ki je specialni predpis tudi v odnosu do ZDR-1. Zaradi tega določb 2. odstavka 97.g člena ZObr o tem, da se zaradi socialnih ter zdravstvenih razmer in starosti lahko dopust poveča do 5 dni, ni mogoče razlagati tako, da se izraz starost enači z opredelitvijo starejšega delavca po ZDR-1. Ker 2. odstavek 97.g člena ZObr ni opredelil starosti, od katere je delavec upravičen do dodatnih dni letnega dopusta, tudi za delavce na obrambnem področju velja določba 2. odstavka 39. člena ZDDO in so ti delavci upravičeni do dodatnih dni letnega dopusta že po dopolnjenem 50 letu starosti. Zato določba 1. alineje 1. odstavka 8. člena Pravilnika o letnem dopustu ni v skladu z zakonom, v tistem delu, ki pravico do dodatnih 5 dni letnega dopusta veže na dopolnjenih 55 let starosti in ne na 50 let starosti, kot je to določeno v 2. odstavku 39. člena ZDDO. Tako je tožnik upravičen do dodatnih dni dopusta iz tega naslova.
Ob določitvi letnega dopusta, do katerega je upravičen tožnik, pa je potrebno upoštevati tudi določbo 1. odstavka 187. člena ZUJF, ki omejuje število dni letnega dopusta. Od 1. 1. 2013 pripada javnemu uslužbencu iz naslova delovne dobe, zahtevnosti dela, starosti javnega uslužbenca, socialnih in zdravstvenih razmer ter drugih kriterijev največ 35 dni letnega dopusta. Če bi tožniku upoštevali vseh 5 dni letnega dopusta, ki mu glede na njegovo starost (več kot 50 let) pripadajo, bi ob upoštevanju meril, kot izhajajo iz sklepa, imel 36 dni letnega dopusta. Glede na omejitev po ZUJF pa ima tako pravico koristiti le 35 dni letnega dopusta za leto 2014.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – premoženjsko stanje družinskih članov – kreditne obveznosti
Pritožnik vztraja, da je zaradi prevzetih kreditnih obveznosti dejanski dohodek njegove družine manjši, vendar mu sodišče druge stopnje odgovarja, da se kreditne obveznosti po ustaljeni sodni praksi pri ugotavljanju višine dohodkov ne upoštevajo.
Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 20, 35, 35/2, 35/3. ZPIZ-1 člen 34, 34/8, 390.
invalidska pokojnina - pokojninska doba - slovenska pokojninska doba - tujec - seštevanje dob - tretja država
Z dnevom veljavnosti Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju se srbska pokojninska doba ne upošteva več za odmero slovenske pokojnine. V skladu z 20. členom Sporazuma se upošteva pri pridobitvi, ohranitvi ali ponovnem priznanju pravice do dajatve v kolikor se ne nanaša na isto obdobje, saj se lahko zavarovalne dobe seštevajo, kar je bil tudi temeljni namen in eden izmed ciljev za sklenitev samega sporazuma. Sporna doba bi se tožniku upoštevala v Sloveniji, če ne bi dopolnil dovolj slovenske pokojninske dobe za izpolnitev pogojev za priznanje pravice do samostojne pokojnine. V tem primeru bi imel pravico do sorazmernega dela pokojnine, kar pomeni, da se srbska pokojninska doba ne bi upoštevala pri odmeri, upoštevala pa bi se za samo izpolnitev pogojev za pridobitev pravic do dajatev.
Tožnik je v Sloveniji dopolnil 26 let, 6 mesecev in 3 dni skupne pokojninske dobe, od katere je bil zavarovan za ožji obseg v večjem delu (13 let, 5 mesecev in 21 dni, 13 let in 12 dni pa za širši obseg pravic), kar pomeni, da je bil pretežno zavarovan za ožji obseg pravic ter tako po določbi osmega odstavka 34. člena ZPIZ-1 nima pravice do odmere pokojnine od najnižje pokojninske osnove. To pravico pridobi zavarovanec, ki je pretežni del skupnega obveznega zavarovanja do pridobitve pravice do pokojnine dosegel v zavarovanju za širši obseg pravic.
Čeprav je toženec s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi z drugo družbo kršil določilo pogodbe o zaposlitvi (ki vsebuje dogovor o konkurenčni klavzuli in med drugim določa, da delavec še 6 mesecev po prenehanju delovnega razmerja ne sme skleniti delovnega razmerja, pogodbe o delu ali avtorskem delu v drugi družbi, ki se ukvarja z dejavnostjo, ki bi po svoji vsebini pomenila konkurenčno dejavnost delodajalca), iz pogodbe o zaposlitvi nedvoumno izhaja, da je bilo med strankama za ta primer dogovorjeno plačilo pavšalne odškodnine in ne pogodbene kazni, kot to zatrjuje tožeča stranka.
Trditvena podlaga tožeče stranke glede obstoja škode je pomanjkljiva, saj so njene navedbe, da se je druga družba s prihodom toženca bolje „pozicionirala“ na madžarskem trgu ter po dinamiki dosega boljše rezultate, presplošne. Ker tožeča stranka obstoja škode ni konkretizirano zatrjevala, posledično pa tudi ne dokazala, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbeni zahtevek na plačilo vtoževanega zneska zavrnilo kot neutemeljen.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 41, 41/1, 41/4, 45, 45/3, 48, 48/1, 49, 49/1, 49/1-1, 51.
stroški in nagrada cenilca - umik predloga za izvršbo
Cenilec je upravičen do povrnitve stroškov in do nagrade glede na (že) opravljene storitve, tudi če mu iz razlogov, ki niso v njegovi sferi (konkretno zaradi upnikovega umika predloga za izvršbo) ni bilo treba (oz. ni bilo omogočeno) dokončati njegovega dela.
plačilo sodne takse – ugovor zoper plačilni nalog – pritožba
Ker v pritožbenem postopku ni sporno, da je bil ugovor zoper plačilni nalog že zavrnjen in da je edino pravno sredstvo, ki bi ga na voljo še imeli pritožniki, pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora, takšnega pravnega sredstva pa pritožniki niso uveljavljali, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je pritožbo zoper plačilni nalog zavrglo.
odstop terjatve iz delovnega razmerja - cesija - plača - regres za letni dopust
Zapadla terjatev za plačilo plač ali regresa za letni dopust (v neto znesku), čeprav izvira iz delovnega razmerja, ne predstavlja neprenosljive terjatve. V konkretnem primeru je odločilno, da gre za zapadle terjatve za plačilo plač in regresa za letni dopust v neto zneskih. S spremembo prvotnega upnika opisana terjatev ne izgubi svojega pomena in funkcije, prav tako se položaj dolžnika v ničemer ne poslabša. Zato ta terjatev ne sodi med neprenosljive terjatve v smislu 417. člena OZ.
novela ZIZ-J - omejitev izvršbe na dolžnikove denarne prejemke po noveli ZIZ-J - predhodne določbe ZIZ-J - sprememba že pravnomočnih sklepov o izvršbi
Uveljavitev novele ZIZ-J sama po sebi ni povzročila potrebe, da upniki dosežejo spremembo že pravnomočnih sklepov o izvršbi z upoštevanjem novih, za dolžnika strožjih omejitev izvršbe na njihove denarne prejemke.
invalidnost III. kategorije - pravica do delne invalidske pokojnine - pravica do premestitve
Tožnik zaradi psihičnih težav od določenega dne dalje ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, temveč je zmožen za delo z omejitvami v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno, kot je to pravilno razsodilo sodišče prve stopnje.
Sodišče lahko prizna zavarovancu le tisto pravico, ki mu pripada po zakonu. V konkretnem primeru pravico do dela s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno na drugem delovnem mestu z omejitvami, da gre za psihično manj zahtevno delo, brez vsiljenega tempa dela, ne v nočnem času in brez zahtevanega dela z ljudmi. Tak je bil tudi tožbeni zahtevek, ko je tožnik uveljavljal, da se ga razvrsti v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno ter z omejitvami za delo, kot jih je ugotovila izvedenka, od določenega dne dalje. Glede na tako postavljen tožbeni zahtevek ter ob dejstvu, da tožena stranka v izreku prvostopenjske in drugostopenjske odločbe tožniku ni priznala drugih omejitev pri delu, so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje tožniku poleg omejitev, ki se nanašajo na njegovo psihično stanje, priznati tudi fizične omejitve, povezane z delom.
Kljub temu, da darilna pogodba ni bila sklenjena v pisni obliki, je veljavna, ker je bila v pretežni meri izpolnjena in je bilo s tem pravno razmerje med pravdnima strankama realizirano kot darilna pogodba.
delna invalidska pokojnina - preplačilo - vrnitev preveč izplačanih zneskov - delovni invalid III. kategorije
Pravnomočno končan sodni postopek o ustavitvi izplačevanja delne invalidske pokojnine je podlaga za odločitev v predmetnem socialnem sporu o upravičenosti vračila preplačila delne invalidske pokojnine. Iz pravnomočno končanega socialnega spora izhaja, da je bila tožnici v spornem obdobju neupravičeno izplačana delna invalidska pokojnina, zato mora neupravičeno izplačan znesek vrniti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagovor - pisna seznanitev
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ker je storil kršitev prepovedi igranja na igralnih avtomatih v igralnem salonu in zaradi ponavljajočega zamujanja na delo. Tožena stranka tožniku ni omogočila zagovora, temveč mu je direktor le izročil izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZDR-1 res ni določil, katere so tiste okoliščine, zaradi katerih delodajalec delavcu ni dolžan zagotoviti zagovora, vendar ker gre za izjemo od splošnega načela pravice do zagovora, je treba te izjeme razlagati restriktivno. Namen zakonske zahteve po zagovoru ni dokazovanje neutemeljenosti očitanega, pač pa pomeni pravico delavca, da se izjasni o očitkih in eventualno pojasni svoja ravnanja. To pa tožniku ni bilo omogočeno, saj tožena stranka tožniku ni vročila niti pisne obdolžitve. Prepričanje tožene stranke, da zagovor, tudi če bi bil opravljen, njene odločitve ne bi mogel spremeniti, ne opravičuje opustitve zagovora.
ZDR člen 11, 88, 88/1, 88/1-1. OZ člen 40, 40/1, 46, 46/1, 46/2, 49, 49/1, 86, 86/1, 94. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 39.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ničnost - zmota - prevara - nagib
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in dogovor o denarnem povračilu namesto odpovednega roka sklenjen med tožečo stranko (delodajalecem) in toženo stranko (bivšo ravnateljico tožene stranke) nista nična, ker ne nasprotujeta ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom (1. odstavek 86. člena OZ).
Presoja nagiba pri sklenitvi pravnega akta je mogoča le pri dvostranskih pravnih aktih. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je enostranski pravni akt, zato izjava ene stranke povzroči prenehanje pravnega razmerja, zaradi česar nagib nasprotne stranke na samo veljavnost podanega akta ne more vplivati.
Domnevne zmote v.d. ravnatelja pri podpisu pripravljene dokumentacije ne bi bilo možno šteti za opravičljivo. V.d. ravnatelja bi se moral zavedati, kaj podpisuje, ne nazadnje iz izvedenega dokaznega postopka ne izhaja, da pred podpisom ne bi imel možnosti pregleda dokumentacije. Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da v.d. ravnatelja dokumentacije ni podpisal zaradi prevare s strani tožene stranke. Zato niso izpolnjeni pogoji za razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in dogovora o denarnem povračilu namesto odpovednega roka zaradi zmote oziroma prevare, kar je s tožbo uveljavljal delodajalec (osnovna šola) kot tožeča stranka.