Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 2/1, 3, 3-8, 3-14, 8, 8/1. Zakon o kazenskem postopku (1948) člen 264, 264/1-4. Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije (1929) člen 141.ZKP člen 371, 371/1-11.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - pomoč storilcu po storitvi kaznivem dejanju - uporaba določb Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije kot pravnih pravil
Kaznivo dejanje po 8.tč. 3.čl. oz. po 14.tč. 3.čl. ZKLD je bilo storjeno, če je bila oseba, kateri je bila nudena pomoč, storilec kaznivih dejanj zoper ljudstvo in državo. Pomoč storilcem drugih, torej nepolitičnih kaznivih dejanj, pa je lahko pomenila kaznivo dejanje po par. 141 Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije (iz leta 1929), katerega pravna pravila so se uporabljala v času sojenja.
etažna lastnina - solastninska pravica na nerazdeljeni stvari (idealni del) - sprememba idealnih delov stavbe v etažno lastnino - soglasje solastnikov
Etažna lastnina posameznega dela stavbe (tožnika in toženca) in solastnina na tej isti stavbi preostalih dveh solastnikov ne moreta obstajati hkrati, ker se ti dve "lastnini" izključujeta. Solastninski delež je po 1. odstavku 13. člena ZTLR vselej določen v sorazmerju s celoto (idealni del), etažna lastnina pa obstaja na posameznem delu stavbe.
Takojšen vpis je bil leta 1981 zgolj na podlagi pogodbe bil mogoč le v obsegu, ki ga je dopuščalo stanje v zemljiški knjigi, to je vpis solastninskega deleža četrtega solastnika, to je tožnika. Če vpis etažne lastnine z ostalimi solastniki v stavbi po tedaj veljavnem Zakonu o pravicah na delih stavb (Ur. l. SRS, št. 19/76, v nadaljevanju ZPDS) ni bil dogovorjen (2. odstavek 8. člena ZPDS) ali sprožen ustrezen postopek (3. odstavek 8. člena ZPDS), kupec nasproti prodajalcu druge možnosti ni imel.
ZIP člen 263, 265, 266, 272.ZIZ člen 267, 270, 273, 277.
zahteva za varstvo zakonitosti - zavarovanje denarne terjatve pred vložitvijo tožbe - začasna odredba - sodna pristojnost
Predlagatelj zahteva z začasno odredbo zavarovanje z njegove strani zatrjevane denarne terjatve. Predlog za zavarovanje take terjatve je mogoče vložiti tudi pred začetkom postopka (263. člen zakona o izvršilnem postopku in sedaj z enako vsebino 267. člen zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Vrste začasnih odredb, ki jih sme izdati sodišče, so bile opredeljene v 266. členu ZIP, sedaj pa so v 273. členu ZIZ, čas, za katerega se izdaja začasna odredba, pa je bil določen v 272. členu ZIP, sedaj pa je v 277. členu ZIZ. V zakonu so določeni tudi pogoji, pod katerimi sodišče lahko izda začasno odredbo (265. člen ZIP, sedaj 270. člen ZIZ). Ker predlagatelj zahteva varstvo premoženjskih pravic, bo moralo o predlogu odločiti sodišče in ne upravni organ, kot je zmotno presodilo sodišče druge stopnje.
Samoupravni sporazum o splošnih pogojih za opravljanje ptt storitev člen 8, 215, 215/3. ZPP (1977) člen 7, 7/3, 8, 220, 220/2, 221a, 233, 233/1, 233/5.ZOR člen 623, 623/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - pogodba o delu (PTT storitve, izgradnja mobilnega telefonskega priključka) - določitev plačila s pogodbo - družbena kontrola cen - načelo materialne resnice - načelo proste presoje dokazov
Pri uveljavljanju bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava z izrednimi pravnimi sredstvi, ni mogoče izhajati iz temeljnega načela, kadar je to načelo podrobno izpeljano v natančnejši pravni ureditvi določenega pravnega instituta. To je še posebej nesprejemljivo takrat, ko služi posrednemu uveljavljanju zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.
Cenik pogodbene stranke ni splošno znano dejstvo, ceno posamezne ptt storitve pa mora sodišče poznati le, če je pod družbeno kontrolo.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - predkazenski postopek - ogled - ogled, ki ga opravijo organi za notranje zadeve - navzočnost oškodovanca - navzočnost osumljenca pri ogledu - strokovno mnenje organov za notranje zadeve
Iz navedenega sledi, da sta sodišči prve in druge stopnje v zvezi z dokaznim predlogom obrambe, ki je bil zavrnjen, ugotovili, da ni podana dovolj visoka stopnja verjetnosti, da bi predlagani dokaz lahko potrdil zatrjevano dejstvo oz. drugače - sodišči sta ugotovili, da ni podlage za upošteven dvom v verodostojnost za obrambo spornega dokaza.
Iz določbe 5.odst. 178.čl. ZKP izhaja, da mora preiskovalni sodnik (organi za notranje zadeve) na primeren način obvestiti državnega tožilca, obdolženca, zagovornika in oškodovanca, kdaj in kje bodo opravljena preiskovalna dejanja, pri katerih so lahko navzoči, razen če bi bilo nevarno odlašati. Navedene osebe imajo torej pravico biti navzoče pri preiskovalnem dejanju (ogledu), ni pa njihova navzočnost obvezna... Okoliščina, da oškodovanec morebiti ni bil ves čas navzoč pri ogledu, ne predstavlja kršitve določb postopka.
Tudi če se šteje, da obdolženec o ogledu ni bil obveščen in je zato podana kršitev njegove pravice biti navzoč na ogledu po 5. in o.odst. 178.čl. v zvezi z 2.odst. 164.čl. ZKP, ne gre za bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 1.odst. 371.čl. ZKP (razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti po 2.tč. 1.odst. 420.čl. ZKP) niti za kršitev določbe kazenskega postopka, ki je vplivala na zakonitost sodne odločbe (3.tč. 1.odst. 420.čl. ZKP). Kršitev, ki jo uveljavlja vložnik, bi bilo namreč moč upoštevati v postopku zahteve za varstvo zakonitosti le, če bi bila izkazana vzročna zveza med kršitvijo in izpodbijano sodbo.
Sodišče dokaze, ki jih zberejo organi za notranje zadeve, presoja v skladu z načelom proste presoje dokazov (1.odst. 18.čl. ZKP). Posebej je treba opozoriti, da v tem primeru, ko so organi za notranje zadeve podali daktiloskopsko strokovno mnenje, ne gre za izvedenstvo, v zvezi s katerim pa bi se, v kolikor bi ga opravilo Ministrstvo za notranje zadeve, lahko utemeljeno postavljalo vprašanje nepristranskosti takšnega izvedeništva.
revizija - dovoljenost revizije - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - formalno sosporništvo
Kadar več tožnikov z eno tožbo uveljavlja zahtevke, ki temeljijo le na istovrstni dejanski in pravni podlagi, vrednost spornega predmeta za presojo dovoljenosti revizije ni vsota zahtevkov vseh tožnikov, temveč se dovoljenost revizije v skladu z določbo drugega odstavka 382. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 37. člena ZPP ocenjuje po vrednosti zahtevka vsakega tožnika posebej.
ZIP člen 50, 50/5, 50/8, 50/9, 50/11, 51, 54, 59, 59/1-1, 68, 68/1. ZPP (1977) člen 354, 354/2-13.ZIZ člen 54, 59.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - razlogi za ugovor - prenehanje terjatve - napotitev na pravdo - nedopustnost izvršbe - izpodbijanje izvršilnega naslova
Odločitev sodišča o nedopustnosti izvršbe ni v ničemer povezana z zahtevkom za ugotovitev ničnosti izvršilnega naslova. Odločitev o slednjem ne povzroči formalno gledano nedopustnosti izvršbe marveč njeno ustavitev. Če je, kakor v tem primeru, dokončno odločeno z zavrnilno odločbo pritožbenega sodišča, da izvršba ni nedopustna, ker pač terjatev ni bila poravnana, to ni prejudic za odločanje o veljavnosti izvršilnega naslova, ki bo zaradi razveljavitvenega dela odločbe pritožbenega sodišča šele sledilo.
UZITUL člen 19, 22b, 22f.ZOR člen 446, 1035, 1043.
bančni denarni depoziti - hranilne vloge - devizna hranilna knjižica - obveznosti bank za devize na deviznih hranilnih vlogah - obveznosti LB d.d. Ljubljana - podružnice LB d.d. Ljubljana na ozemlju nekdanje SFRJ - izplačilo devizne vloge tujega vlagatelja - sprememba dolžnika - prevzem dolga
Z 22.b členom UZITUL sta tožena stranka in Kreditna banka Maribor d.d, prepustili poslovanje in premoženje novima bankama, ustanovljenima z ustavnim zakonom, sami pa obdržali med drugim celotne obveznosti za devize na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah, za katere Republika Slovenija ni prevzela jamstva v 19. členu Ustavnega zakona.
Tožnik je (bil) devizni varčevalec filiale tožene stranke v Sarajevu, torej izven ozemlja Republike Slovenije. Tožena stranka je odgovarjala za obveznosti svoje (te) filiale, ta obveznost ni prenehala z ukinitvijo filiale niti z ustanovitvijo nove banke brez soglasja tožene stranke. Prevzem dolga ima namreč za upnika učinek le, če se z njim strinja (446. člen ZOR). Tožena stranka je sama navedla, da ni izdala soglasja novi banki za prevzem (njenih)
odgovornost pri nesreči premikajočih se motornih vozil - oprostitev odgovornosti - pojem tretje osebe - ravnanje tretje osebe
Pravilno je stališče, da je šlo za nesrečo premikajočih se motornih vozil (178. člen ZOR) in da zato voznik neznanega vozila ne more biti tretja oseba (drugi odstavek 177. člena ZOR). Kot tretje osebe ni mogoče šteti voznika vozila, ki je tudi obratovalec z nevarno stvarjo. In pravilno je stališče pritožbenega sodišča, da ima toženec kot cestno podjetje lastnost tretje osebe in da zato tožniku toženka kot zavarovalnica, pri kateri je bil odgovornostno zavarovan lastnik tovornjaka in toženec odgovarjata solidarno (četrti odstavek 177. člena ZOR). Čeprav je bil tudi tožnik udeležen v prometni nezgodi kot imetnik motornega vozila, zanj pa je bilo ugotovljeno, da ni sozakrivil nesreče, ima nasproti odgovornim imetnikom motornih vozil (v tem primeru tovornjaka in neznanega vozila) položaj, ki mu daje enaka upravičenja, kot jih imajo tisti oškodovanci, ki jih četrti odstavek 178. člena ZOR obravnava kot "druge", torej subjekte, ki ne odgovarjajo po načelu vzročnosti (glej Pravna mnenja VS RS št. II/97 stran 4-5). Upoštevaje povedano je pravilna odločitev o solidarni obveznosti toženke in toženca.
pripor - ponovitvena nevarnost - vsebina sklepa o priporu - sklep o podaljšanju pripora - kaznivo dejanje neupravičena proizvodnja in promet z mamili
Ker gre pri podaljšanju pripora za preizkus že odrejenega pripora, mora sodišče oceniti in v sklepu ustrezno obrazložiti, ali so še dani razlogi za pripor.
Prisilna narava določbe 1. odstavka 399. člena ZOR izključuje veljavnost dogovora pogodbenih strank o višjih obrestih. Kadar so dogovorjene višje obresti od obresti, ki jih določa 1. odstavek 399. člena ZOR, sodišče obrestim v višini, ki presega obresti iz 1.
odstavka 399. člena ZOR, ne daje pravnega varstva.
stroški kazenskega postopka - zahtevek za povračilo stroškov - rok za priglasitev stroškov - tožba na povračilo stroškov kazenskega postopka
Pravna podlaga za zahtevek za povračilo stroškov kateregakoli postopka ni v predpisih obligacijskega prava marveč v procesnih predpisih (dasiravno materialnopravne narave), ki se nanašajo na postopek, ki se ga udeležuje kakšen subjekt. V obravnavanem primeru je torej pravna podlaga za povrnitev stroškov kazenskega postopka v ustreznih določbah ZKP in ne zakona o obligacijskih razmerjih.
Skladno s tem pa seveda velja prekluzivni rok za njihovo uveljavljanje, ki ga določa ZKP (člen 93/2).
ara - vračanje in vštevanje are - neizpolnitev pogodbe - učinki razdrte pogodbe - denarne obveznosti - valuta obveznosti - valutna klavzula
Dogovor pravdnih strank, ki sta smiselno dogovorili valutno klavzulo za obračun kupnine za stanovanje, ni v nasprotju s predpisi, saj je bila v času sklenitve prodajne pogodbe, že dovoljena devizna klavzula. Svoj zahtevek (preko sodišča) pa je tožeča stranka pravilno uveljavljala le v tolarski protivrednosti tuje valute.
povzročitev škode - služenje vojaškega roka - škoda nastala pri opravljanju vojaških nalog - odgovornost države - odgovornost za ravnanje delavca (vojaškega starešine) - ravnanje pri izpolnjevanju obveznosti iz poklicne dejavnosti - skrbnost dobrega strokovnjaka
Tožena stranka (oziroma delavci, za katere odgovarja) je bila dolžna ravnati v skladu s pravili stroke pri pripravi in izvedbi športnega tekmovanja. To pomeni, da so bili dolžni ravnati s posebno skrbnostjo pri pripravi učne ure skoka v daljavo za vojake na služenju roka.
povrnitev škode - domneva vzročnosti - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - pojem nevarne dejavnosti - vojno stanje v državi - objektivna odgovornost države
Samo dejstvo vojnega stanja v Republiki Sloveniji v obravnavanem sporu ni v pravno relevantni vzročni zvezi s škodo in zato samo po sebi ne zadošča za objektivno odgovornost tožene stranke. Domneva vzročnosti, ki je urejena v 173. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR), ne sega tako daleč, da bi prav vsak škodni dogodek, ki se zgodi v času takšnega stanja, bil lahko podlaga za objektivno odgovornost tožene stranke. Tudi v vojnem stanju mora biti škoda v zvezi z nevarno stvarjo ali nevarno dejavnostjo, če naj tisti, ki vojne operacije vodi, objektivno odgovarja.
Darilo preživninskemu upravičencu v določenih okoliščinah bi lahko pomenilo prispevek k preživljanju. Po 131. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih lahko preživninski zavezanec, če gre za polnoletne otroke, tudi na drug način poskrbi za njihovo preživljanje.
pravočasna pritožba - štetje rokov - prekluzivni rok - revizija - dovoljenost revizije - dopolnitev revizije
Ker se sodba v primerih, ko ima stranka pooblaščenca, vroča njemu, je pravilna presoja tega sodišča, da je tudi za tožnika začel pritožbeni rok teči 16.4.1998 (138. in 142. člen ZPP) in je iztekel 30.4.1998.
Prvomajski prazniki oziroma katerikoli prazniki pravno odločilno vplivajo le na iztek prekluzivnega roka, ne pa na njegov začetek.