OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070670
OZ člen 131, 179. ZPP člen 243, 278.
podlage odškodninske odgovornosti – pravica do izvedbe dokaza – poškodba vratne hrbtenice – nateg vratnih mišic – dokazovanje utrpelih poškodb z izvedenci – pravična denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – odškodnina za strah
V sodni praksi je glede poškodb v smislu natega vratnih mišic prevladujoče stališče, da najprej izvedenec cestnoprometne stroke izračuna sile, ki so pri trčenju delovale na telo oškodovanca, nato pa še izvedenec medicinske stroke poda mnenje o tem, ali in kakšne poškodbe so takšne sile lahko pustile na telesu oškodovanca. Zgolj v primerih, ko je ugotovitev izvedenca cestnoprometne stroke nedvomna v smislu, da so na telo (domnevnega) oškodovanca delovale tako minimalne sile, da do poškodb nikakor ne bi moglo priti, je mogoče o zahtevku odločiti (z zavrnitvijo) brez postavitve izvedenca medicinske stroke.
ZDR člen 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118. KZ-1 člen 211, 211/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje goljufije - rok za podajo odpovedi - sodna razveza
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Očitala mu je, da je ob prijavi vloma v njegovo stanovanjsko hišo zavarovalnici navedel neresnične podatke o odtujenih predmetih, za katere je vedel, da mu niso bili odtujeni, s čimer je zavarovalnici (in pred tem policiji) lažno prikazoval okoliščine ter si na tak način pridobil protipravno premoženjsko korist. Tožnik je sporne tehnične predmete, ki jih je prijavil kot odtujene, dejansko imel oziroma je z njimi razpolagal, kar so potrdile priče. Tožena stranka ni dokazala, da je tožnik z očitanim ravnanjem izpolnil vse znake kaznivega dejanja goljufije po členu 211/1 KZ-1. Zato ni bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji člena 111/1 ZDR.
Pritrditi je stališču pritožbe, da je s tem, ko je bil izvršilni postopek VL 2010 s sklepom Okrajnega sodišča na P z dne 15. 7. 2013 pravnomočno ustavljen in posledično izbrisana zastavna pravica na vozilu, tožeča stranka dejansko dosegla to, za kar si je prizadevala v tem postopku. Do „izpolnitve“ njenega zahtevka je tako prišlo v samem izvršilnem postopku, k čemur je prispevalo prav ravnanje tožene stranke, ki ločitvene pravice na avtomobilu, ki je bil predmet izvršbe in tudi te pravde, ni uveljavljala. Da je prišlo do obravnavane tožbe zaradi ravnanja tožene stranke pa tudi ni dvoma, saj je slednja v izvršilnem postopku vloženemu ugovoru tretjega nasprotovala in je bila zaradi takšnega njenega ravnanja v namen varstva svoje lastninske pravice na predmetnem vozilu tožeča stranka prisiljena vložiti to tožbo.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0079433
ZMZPP člen 20. ZM člen 1, 95.
prevzem menične obveznosti – spor z mednarodnim elementom – uporaba slovenskega prava
Za presojo ustreznosti oblike na Dunaju izdane trasirane menice na lastni ukaz, ki jo je toženka sprejela in podpisala (akceptirala) v Mariboru ter s tem postala glavna menična zavezanka, je treba uporabiti slovensko pravo.
OZ člen 186, 186/1, 186/4, 393, 393/3, 395, 406, 943, 965.
zavarovanje odgovornosti - škoda, ki jo povzroči konj
Vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena. Oškodovanca bi po navedenem določilu celotno škodo lahko uveljavljala direktno od enega izmed solidarno odgovornih dolžnikov. Ker ima ta sklenjeno zavarovanje pred odgovornostjo pri drugotoženi stranki, je nedvomno zavarovalnica odgovorna za poravnavo nastale škode v enakem obsegu kot njen zavarovanec, torej za celotno nastalo škodo, čeprav za to odgovarja njen zavarovanec solidarno z ostalimi povzročitelji in čeprav so za škodo odgovorni tudi ostali udeleženci ježe, vendar pa ni mogoče ugotoviti kolikšen delež je prispeval k nastanku škode kateri od jezdecev.
Sklicevanje sodišča na določbo 1. odstavka 158. člena ZPP, v skladu s katero mora tožnik, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti vse stroške, je povsem na mestu. Edino izjemo predstavlja umik tožbe po izpolnitvi zahtevka, za kar pa v konkretnem primeru ne gre. Ker je tožnica predmetno tožbo (očitno) vložila iz previdnosti, je nosila tudi stroškovni riziko njenega morebitnega umika.
O izpolnitvi tožbenega zahtevka je moč govoriti, če nasprotna stranka prostovoljno ravna v skladu z njim (torej s tistim, kar se v njem od nje zahteva). To pa seveda ne velja za primer, ko tožnik zahtevano uresniči mimo (brez volje oziroma sodelovanja) toženca.
Sodišče prve stopnje je pri upoštevalo tudi to, da je bil rok za izpolnitev obveznosti po prisilni poravnavi eno leto in da tožeča stranka v času sklenitve pogodbe o svetovanju in v času plačila spornega zneska še ni imela pokritih svojih obveznosti po sklenjeni prisilni poravnavi in da je tožeča stranka imela finančne težave pri izpolnjevanju teh obveznosti ter da so zato bile storitve tožene stranke nujno potrebne, saj je ugotovilo, da se posel po pogodbi nanaša na finančno in poslovno konsolidacijo tožeče stranke in da je bila tožena stranka angažirana zaradi pridobivanja sredstev s strani bank, vse po potrditvi prisilne poravnave.
Teh bistvenih okoliščin ni mogoče prevesti v pravnem smislu na način, da bi se sicer že 27. 2. 2009 pravnomočno zaključen postopek prisilne poravnave “prelevil” v nepravnomočnega in bi postal pravnomočen šele z realizacijo poplačil po potrjeni prisilni poravnavi.
Realizacija potrjene prisilne poravnave sledi pravnomočnosti sklepa o njeni potrditvi in realizacija ne more vplivati na pravnomočnost sklepa.
Drugačna razlaga ni možna, ker bi potem sodišča vselej arbitrarno presojala izvzetost iz izpodbojnosti in je prav v izogib arbitrarnosti potrebno dosledno upoštevati zakonsko ureditev. Drugače povedano, dejanje, opravljeno v fazi insolventnosti, četudi gre za posle, nujne za redno poslovanje družbe, ni izvzeto iz izpodbojnosti, če ni opravljeno v zvezi s postopkom prisilne poravnave kot enega od insolvenčnih postopkov.
ZRPPN člen 23, 53, 55. ZUreP-1 člen 93, 103, 104, 105, 105/5, 177. ZSZ člen 53. OZ člen 101, 299, 299/1, 299/2. ZOR člen 324, 324/1, 324/2. ZNP člen 97, 104. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 395-10.
razlastitev – odškodnina zaradi razlastitve – zamuda s plačilom odškodnine – predlog za obnovo postopka – zavrženje predloga za obnovo postopka – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Stališča, da je razlastitvena upravičenka v zamudi s plačilom odškodnine najkasneje s pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi, ni mogoče nekritično upoštevati v primerih, ko se o odškodnini odloča na podlagi ZRPPN. V teh primerih pride do zamude, ko se izteče rok za prostovoljno izpolnitev, ki ga določa 55. člen tega zakona.
obnova postopka – obnovitveni razlog – nova dejstva in novi dokazi – poslovna sposobnost – odvzem poslovne sposobnosti – krivda za neuveljavljanje novih dejstev in dokazov – pravdna sposobnost stranke
Tožnikova pravdna sposobnost odločilno vpliva na presojo njegove krivde za nenavajanje določenih navedb in nepredlaganje določenih dokazov v prejšnjem rednem postopku. Stranki, ki nima pravdne sposobnosti in v postopku ni pravilno zastopana, ni mogoče očitati opuščene skrbnosti oziroma odgovornosti za nepravočasno navajanje trditev in predlaganje dokazov, kot jo je v obravnavanem primeru ugotovilo sodišče. Ob izvedenskih mnenjih, ki so v spisu, in iz katerih izhaja, da tožnik tedaj ni bil sposoben skrbeti za svoje koristi, ni bil sposoben izražati svoje volje, po ugotovitvah sodišča pa ni bil sposoben niti za zaslišanja (pri čemer iz izvedenskih mnenj izhaja celo, da ni bil sposoben niti za komunikacijo z izvedenci, ki so sicer strokovnjaki), se izkaže, da je sprejeta odločitev, češ da bi v prvem postopku lahko sam pravočasno predlagal vse dokaze glede svoje zaposlitve, nerazumljiva, protislovna in nepravilna.
Pritožbeno sodišče je šele 17. 7. 2014 prejelo dopis toženca, v katerem sodišče obvešča, da sedaj stanuje na drugem naslovu. Tako se izkaže, da je sodišče pravilno vročalo sodbo. Toženec ni dokazal svojih trditev, da bi sodišče obvestil o tem prej, kot v dopisu z dne 17. 7. 2014.
SPZ člen 77. ZNP člen 132, 138, 139. ZPP člen 339/2-14, 354.
ureditev meje – kriteriji – predlog – izrek – ugotovitev vrednosti spornega mejnega prostora – stroški
Sodišče v sporu za ureditev meje uredi sporno razmerje med strankama in ne odloča o utemeljenosti ali neutemeljenosti predloga, na morebitni predlog pa tudi ni vezano. Pomemben del izreka sodne odločbe o ureditvi meje je tudi ugotovitev sodišča o vrednosti spornega mejnega prostora, ki je izpodbijani izrek sklepa nima.
ZDR člen 10, 10/1, 52, 54, 118, 118/1. ZOFVI člen 96, 109.
obstoj delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - obstoj delovnega razmerja - zakoniti razlog - dejavnost vzgoje in izobraževanja - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - sodna razveza - odškodnina - strokovni delavec
Tožnica v času sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas, skladno z določbo 96. člena ZOFVI, ni bila strokovni delavec. V tej določbi so opredeljena delovna mesta strokovnih delavcev v dejavnosti vzgoje in izobraževanja. Med njimi ni določeno delovno mesto prodajalca v šolski okrepčevalnici. Zato tožena stranka ni imela podlage za sklenitev pogodbe o zaposlitvi s tožnica za določen čas na delovnem mestu prodajalke v šolski okrepčevalnici po določbi 109. člena ZOFVI iz razloga predvidenega zmanjšana obsega vpisa učencev v šolo ali zavod, ki se nanaša samo za strokovne delavce. Ker je tožena stranka s tožnico nezakonito sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas oz. to podaljšala z ankesom iz razloga, ki za njeno delovno mesto v zakonu ni bil predviden, je tožničino delovno razmerje iz določenega prešlo v nedoločen čas.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0070690
SPZ člen 70. ZPP člen 137, 137/1. ZST-1 člen 31.
delitev solastne stvari – delitev v naravi – nova solastninska skupnost – vročanje pisanj – pooblaščenci – sodna določitev vrednosti predmeta postopka
Z izpodbijani sklepom sodišče solastninske skupnosti ni razdelilo, temveč jo je preoblikovalo takó, da je na posameznih nepremičninah določilo novo solastniško sestavo in novo razmerje idealnih deležev. Takšen način delitve pa ne ustreza nobenemu izmed zakonsko taksativno določenih načinov iz 70. člena SPZ. Sodna praksa ga dopušča zgolj v primeru, ko udeleženci s takšnim preoblikovanjem solastniške skupnosti soglašajo. Tega pa v obravnavani zadevi ni mogoče ugotoviti.
vložitev izrednega pravnega sredstva – dovoljenost revizije – revizija, ki jo vloži stranka sama – opravljen pravniški državni izpit – postulacijska sposobnost – pomanjkanje postulacijske sposobnosti – odprava pomanjkanja postulacijske sposobnosti – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev – zavrženje revizije – pooblaščenci – premoženjski spor – vrednost spornega predmeta
Stranka je revizijo vložila sama, v takšnem primeru sodišče, če stranka najpozneje v njej ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, revizijo zavrže. Določb ZPP ni mogoče razlagati in uporabljati tako, da bi bilo mogoče stranko (s pravnim poukom v odločbi sodišča druge stopnje ali s pozivom v postopku z revizijo) opozoriti na procesno omejitev postulacijske sposobnosti in na njene posledice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL0078974
ZZZDR člen 56, 56/2. ZPP člen 156, 274, 274/1. ZOdvT tarifna številka 3102.
sklepčnost tožbe - pravnomočno razsojena stvar - res iudicata - ugovor pomanjkanja aktivne legitimacije - posojilna pogodba - pravno poslovno razmerje - solidarna odgovornost zakoncev - obveznost v zvezi s skupnim premoženjem - povrnitev separatnih stroškov - nagrada za narok - preložitev naroka zaradi krivde nasprotne stranke
Podrejeni tožbeni zahtevek je bil v drugi zadevi zavrnjen zaradi nesklepčnosti (ni bilo podane nobene trditvene podlage o njem), zato ne more iti za pravnomočno razsojeno stvar v razmerju med omenjeno pravdo in to pravdo, v kateri je bil uveljavljan sklepčni tožbeni zahtevek.
Pravno poslovno razmerje med pravdnima strankama ustvarja pravice in obveznosti zanju kot stranki tega obligacijskega razmerja. Toženka je dolžna vrniti posojilo tožniku na podlagi sklenjene posojilne pogodbe med njima. Ali so posojena denarna sredstva predstavljala skupno premoženje tožnika in njegove žene ali ne, ni pomembno za to pravdo (glede vprašanja tožnikove aktivne legitimacije).
Posojilo po navedeni posojilni pogodbi je skupen dolg tožencev kot bivših zakoncev, ker je bila obveznost prevzeta v zvezi z njunim skupnim premoženjem, zato sta toženca solidarno dolžna vrniti preostali del posojila
Toženec je bil v kreditnem razmerju z banko. Ker je banka škodo, ki naj bi ji nastala zaradi toženčevega nepravilnega (nerednega) odplačila kredita, zavarovala pri tožnici, je na slednjo (ker je banki to škodo/neporavnane obveznosti iz kreditne pogodbe poravnala) ne samo na podlagi pogodbe o odstopu (cesije) terjatve ampak že na podlagi samega zakona (275. člen OZ), prešla bankina terjatev do toženca z vsemi stranskimi pravicami.
Ker morata biti oba zakonska pogoja izpolnjena kumulativno, ob manjkajočem prvem pogoju (obstoj odločbe domačega sodišča) ni treba odgovarjati na pritožbene navedbe, ki izpodbijajo odločitev sodišča prve stopnje glede nedokazanega (tudi) drugega zakonskega pogoja (verjetnost nevarnosti, da bo sicer terjatev onemogočena ali precej otežena).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070709
OZ člen 154, 154/1, 154/2. ZPP člen 4, 254, 254/2. …...........
trditveno in dokazno breme – dejansko stanje – nastanek škodnega dogodka – postavitev novega izvedenca – načelo neposrednosti
Ker tožeči stranki ni uspelo dokazati, da se je škodni primer zgodil, ne more uveljavljati odškodnine za svojo škodo. Pri tem ni pomembno, da je bil tožnik sopotnik. Tudi sopotnik mora dokazati obstoj škodnega dogodka. V tem primeru pa je sodišče z izvedencem ugotovilo, da do trka dveh vozil, kar zatrjuje tožnik, sploh ni prišlo.