CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL0078974
ZZZDR člen 56, 56/2. ZPP člen 156, 274, 274/1. ZOdvT tarifna številka 3102.
sklepčnost tožbe - pravnomočno razsojena stvar - res iudicata - ugovor pomanjkanja aktivne legitimacije - posojilna pogodba - pravno poslovno razmerje - solidarna odgovornost zakoncev - obveznost v zvezi s skupnim premoženjem - povrnitev separatnih stroškov - nagrada za narok - preložitev naroka zaradi krivde nasprotne stranke
Podrejeni tožbeni zahtevek je bil v drugi zadevi zavrnjen zaradi nesklepčnosti (ni bilo podane nobene trditvene podlage o njem), zato ne more iti za pravnomočno razsojeno stvar v razmerju med omenjeno pravdo in to pravdo, v kateri je bil uveljavljan sklepčni tožbeni zahtevek.
Pravno poslovno razmerje med pravdnima strankama ustvarja pravice in obveznosti zanju kot stranki tega obligacijskega razmerja. Toženka je dolžna vrniti posojilo tožniku na podlagi sklenjene posojilne pogodbe med njima. Ali so posojena denarna sredstva predstavljala skupno premoženje tožnika in njegove žene ali ne, ni pomembno za to pravdo (glede vprašanja tožnikove aktivne legitimacije).
Posojilo po navedeni posojilni pogodbi je skupen dolg tožencev kot bivših zakoncev, ker je bila obveznost prevzeta v zvezi z njunim skupnim premoženjem, zato sta toženca solidarno dolžna vrniti preostali del posojila
Prvostopenjsko sodišče je zapisalo napačno ime stranke, ki je umrla, ter bo napako moralo odpraviti. Ne glede na to pa je izrek izpodbijanega sklepa pravilen in se nanaša na smrt prvotožene stranke, zaradi katere je prvostopenjsko sodišče pravilno ukrepalo ter uporabilo pravilno pravno podlago.
obnova postopka – obnovitveni razlog – nova dejstva in novi dokazi – poslovna sposobnost – odvzem poslovne sposobnosti – krivda za neuveljavljanje novih dejstev in dokazov – pravdna sposobnost stranke
Tožnikova pravdna sposobnost odločilno vpliva na presojo njegove krivde za nenavajanje določenih navedb in nepredlaganje določenih dokazov v prejšnjem rednem postopku. Stranki, ki nima pravdne sposobnosti in v postopku ni pravilno zastopana, ni mogoče očitati opuščene skrbnosti oziroma odgovornosti za nepravočasno navajanje trditev in predlaganje dokazov, kot jo je v obravnavanem primeru ugotovilo sodišče. Ob izvedenskih mnenjih, ki so v spisu, in iz katerih izhaja, da tožnik tedaj ni bil sposoben skrbeti za svoje koristi, ni bil sposoben izražati svoje volje, po ugotovitvah sodišča pa ni bil sposoben niti za zaslišanja (pri čemer iz izvedenskih mnenj izhaja celo, da ni bil sposoben niti za komunikacijo z izvedenci, ki so sicer strokovnjaki), se izkaže, da je sprejeta odločitev, češ da bi v prvem postopku lahko sam pravočasno predlagal vse dokaze glede svoje zaposlitve, nerazumljiva, protislovna in nepravilna.
informacijska pravica družbenika – predhodni postopek – predpostavke za sodno uveljavljanje pravice – seznanitev poslovodje z zahtevo družbenika – zahteva po odločitvi družbenikov – dolžnost poslovodje – skrbno opravljanje nalog poslovodje – skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika
Pri obveznem dvostopenjskem postopku – dokončni odločitvi družbenikov, gre za specifično situacijo, ko poslovodja zavrne zahtevo po informacijah ali vpogledu v knjige in listine, če je po njegovi presoji verjetno, da bi jih družbenik uporabil z namenom, ki je v nasprotju z interesi družbe in bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo, ne pa tu v primeru zavrnitve iz drugih razlogov. Zahteva po odločitvi družbenikov predpostavlja poslovodjevo zavrnitev družbenikove zahteve po posredovanju informacij. Če te zavrnitve ni, ker poslovodja na informacijsko zahtevo družbenika sploh ne odgovori, pa sklep družbenikov ne more biti procesna predpostavka za sodno uveljavljanje družbenikove informacijske pravice. Tedaj je treba družbeniku priznati pravni interes za začetek sodnega postopka.
ZGD-1 ne določa pravil, na kakšen način mora družbenik poslovodji družbe posredovati zahtevo za posredovanje informacij o zadevah družbe. Zato je presoja, kdaj je bil poslovodja družbe seznanjen z zahtevo družbenika, odvisna od tega, kakšen je običajen način komuniciranja med poslovodjo in družbeniki.
Družbenikova pravica do informacij o zadevah družbe se ne izčrpa zgolj z možnostjo vpogleda v knjige in spise družbe, pač pa družbenik lahko zahteva tudi informacijo v zvezi s poslovodjevim vrednotenjem posameznih zadev družbe in zato tudi pojasnila v zvezi s posameznimi poslovnimi odločitvami.
Če poslovodja neupravičeno ne zagotoviti družbeniku informacije o zadevah družbe, krši načelo opravljanja svojih nalog s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika.
Trditve, da je zahtevek neutemeljen, ker je zastaran in nedokazan, lahko vplivajo na odločitev o prekinitvi postopka zgolj v primeru, če bi kazale na očitno neutemeljenost zahtevka in bi bila zato prekinitev postopka nesmotrna.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – opravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje – naknadno plačilo sodne takse
Zakon ne predvideva možnosti, da bi bila s kasnejšim plačilom takse nepravočasnost plačila sanirana.
pogodba o prevzemu dolga - prevzem dolga - pristop k dolgu - zastavitelj - dolžnik
Ker je pri vseh notarskih zapisih kot kreditojemalec in prvotni dolžnik sodelovala družba A. d.o.o., B.Z. pa v pogodbah o kreditih in o limitu ni označen kot dolžnik in porok, temveč le kot zastavitelj, je kot dolžnika v smislu sklepanja pogodbe o prevzemu dolga treba šteti le kreditojemalca tj. družbo A. d.o.o. in bi zato slednja morala biti pogodbena stranka pri pogodbi z dne 25. 1. 2013, da bi šlo za pogodbo o prevzemu dolga, saj se slednja sklene med dolžnikom in prevzemnikom, upnik pa vanjo le privoli. Poleg tega je tudi iz vsebine pogodbe z dne 25.1.2014 mogoče razbrati, da ne gre za pogodbo o prevzemu dolga, temveč za pogodbo o pristopu k dolgu, kot je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče. V odgovoru na ugovor je namreč upnik prepričljivo pojasnil, da kljub napačnemu zapisu, da družba B. d.o.o. prevzema dolg, resnični in pravi namen pogodbenih strank ni bil prevzem dolga, temveč pristop k dolgu dveh novih dolžnikov, s čemer se je položaj zastavnih dolžnikov izboljšal, zaradi česar zastavitelji tudi niso bili vabljeni k podaji soglasja k takšni pogodbi.
ZIZ člen 272. ZPP člen 286. OZ člen 132, 178, 183.
regulacijska začasna odredba – odstranitev objave – obstoj terjatve – verjetnost škode – okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe – vzročna zveza
Za zahtevek za preprečitev ali odpravo nastanka škode je stopnja verjetnosti terjatve, katero je izkazala tožeča stranka s citiranimi sporočili, dovolj. Iz vsebine sporočil izhaja, da so pošiljatelji prejeli obvestila o tožeči stranki in da sprašujejo tožnika o tem oz. odpovedujejo naročila.
Sodišče pri odločanju o ugovoru upošteva gradivo v spisu, ki ga je imelo pri izdaji začasne odredbe in nato mora odgovoriti na ugovor. Pri tem lahko pri odločanju o ugovoru upošteva tudi navedbe iz odgovora na ugovor, če ne pomenijo spremembe tožbe oziroma druge dejanske in pravne podlage. Tako presoja le tisto podlago, ki jo je tožeča stranka podala v predlogu za izdajo začasne odredbe za zavarovanje terjatve tožeče stranke, ki mora izhajati iz tožbe.
ZIZ člen 52, 52/1. ZPP člen 149, 149/1, 224, 224/1, 337, 337/1.
vročanje - pozivni sklep - neprejem sklepa - vročilnica kot javna listina - izpodbijanje domneve o vročitvi - vročitev več sodnih pisanj - povprečna skrbnost - nedopustne pritožbene novote - zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe - napaka sodišča
Od povprečno skrbne osebe se pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo o njegovi vsebini na ovojnici in da bo o morebitnih napakah nemudoma obvestila sodišče. V nasprotnem primeru bi potrdilo o vročitvi izgubilo svoj pomen.
Zahteve za odpravo nepravilnosti po 52. členu ZIZ ni mogoče vložiti zaradi odprave nepravilnosti, ki naj bi jih storilo sodišče. Morebitne napake sodišča lahko stranke izpodbijajo z rednimi pravnimi sredstvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - sodna razveza
Tožena stranka je tožniku podala odpoved na podlagi 4. alineje 1. odstavka 110. člena ZDR-1, ki določa, da delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec najmanj 5 dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Tožena stranka je vedela, da bo tožnik odsoten z dela (zastopnik tožene stranke je bil obveščen o nameravanem koriščenju dopusta), zato izredna odpoved, podana na podlagi 4. alineje 1. odstavka 110. člena ZDR-1, ni zakonita.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – ureditev meje
Za razliko od nepravdnega sodišča, ki mejo ureja oziroma določa, lahko pravdno sodišče le to (v okviru reševanja predhodnega vprašanja) „zgolj“ ugotavlja. To pa je nedvomno pomemben argument za to, da se predmetni postopek (v skladu s 1. točko 1. odstavka 206. člena ZPP) prekine do ureditve (določitve) meje v nepravdnem postopku, ki je bil prav iz tega razloga že sprožen.
SZ-1 člen 83, 103, 104, 104/1, 104/2. ZPP člen 137, 137/1, 139, 139/6, 262.
izpraznitev stanovanja – neprofitno najemno stanovanje – namensko najemno stanovanje – odpoved najemne pogodbe – vročanje pisanj – vročanje stranki namesto pooblaščencu – izostanek stranke z naroka
Toženec živi v bedi, ko mora očitno prav vso svojo življenjsko energijo uporabiti za golo preživetje. Tak položaj predstavlja okoliščino iz drugega odstavka 104. člena SZ-1, ki mu že ves čas, še posebej zdaj, ko je poleg vsega še nepokreten, preprečuje, da bi v rokih iz prvega in drugega odstavka 104. člena SZ-1 tožečo stranko obvestil o nastanku okoliščin iz prvega odstavka 104. člena SZ-1.
Sklicevanje sodišča na določbo 1. odstavka 158. člena ZPP, v skladu s katero mora tožnik, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti vse stroške, je povsem na mestu. Edino izjemo predstavlja umik tožbe po izpolnitvi zahtevka, za kar pa v konkretnem primeru ne gre. Ker je tožnica predmetno tožbo (očitno) vložila iz previdnosti, je nosila tudi stroškovni riziko njenega morebitnega umika.
O izpolnitvi tožbenega zahtevka je moč govoriti, če nasprotna stranka prostovoljno ravna v skladu z njim (torej s tistim, kar se v njem od nje zahteva). To pa seveda ne velja za primer, ko tožnik zahtevano uresniči mimo (brez volje oziroma sodelovanja) toženca.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061081
ZPP člen 63.
izključna krajevna pristojnost sodišča, ki vodi stečajni postopek – izključna krajevna pristojnost
Izključna krajevna pristojnost sodišča, ki vodi stečajni postopek, je v 63. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predpisana za sojenje v sporih, ki nastanejo med stečajnim postopkom ali v zvezi s stečajnim postopkom.
V prvem primeru („med stečajnim postopkom“) je odločilen čas nastanka spora, ne pa začetek sodnega postopka.
V drugem primeru („v zvezi s stečajnim postopkom“) pa pride do pritegnitve pristojnosti le, če je uveljavljanje terjatve v vzročni zvezi s stečajnim postopkom, kar pa glede na zapadlost vtoževane terjatve v konkretnem primeru ni podano.
Spor je nastal pred začetkom stečajnega postopka in ne med njim, zaradi česar na tej podlagi ne more priti do pritegnitve pristojnosti.
materialno procesno vodstvo - odpoved najemne pogodbe - posebni odpovedni razlog - lastništvo primernega stanovanja ali stanovanjske stavbe - primerno stanovanje - uporabno dovoljenje za objekt
Stanovanjska stavba, katere lastnica je bila v preteklosti tožena stranka, ni primerno stanovanje, saj je med pravdnima strankama nesporno, da objekt nima uporabnega dovoljenja, kar je sicer pogoj, da je moč govoriti o primernem stanovanju.
Sodišče ni dolžno opozarjati stranke na vidike, ki jih je izpostavila že druga stranka – v takšnem primeru je stranka že opozorjena, da lahko pride v poštev tudi ta vidik zadeve; na njej pa je, da glede na zatrjevanje nasprotne stranke poda relevantne odgovore. Materialnoprocesno vodstvo na področju dejanskih navedb ima svoje meje. Dolžnost vplivanja na stranki, da navedeta odločilna dejstva, ne gre tako daleč, da bi moralo sodišče stranke opozarjati na vse vidike predmetnega spora.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0070697
URS člen 26. OZ člen 131, 148, 148/1.
pravica do povračila škode – odškodninska odgovornost države – odgovornost sodnika – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost ravnanja
Država je odgovorna za skrbno ravnanje sodnika v procesu sodnega odločanja. Odgovornost države je podana, če je škoda nastala oškodovancu z nepravilno uporabo veljavne zakonodaje ali če je prišlo v sodnem postopku, ki je predmet obravnavanja, do očitnega odstopa od veljavne metode dela. Odgovorna je le za hude kršitve sodišča, ne pa za vsako napako, ki je nastala v procesu odločanja. Protipravnost mora biti jasna in očitna.
neupravičena pridobitev - plačilo dela odškodnine, ki ga je prejel kot skrbnik denacionaliziranega premoženja zapustnice na svoj račun - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Skrbnik denacionaliziranega premoženja pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju tega premoženja ne bi smel odtujiti premoženja, ki mu je bilo zaupano. Kot skrbnik je bil dolžan upravljati denacionalizirano premoženje in skrbeti zanj tako, da se to ohrani za dediče. Čeprav je toženec v nasprotju z navedeno zahtevo že odprodal del obveznic, pa s tem vendarle ni okrnil tožničine dedne pravice, saj preostalo denacionalizirano premoženje očitno zadošča za poplačilo njenega dednega deleža.
Sodišče prve stopnje je začetek teka zamudnih obresti materialnopravno pravilno vezalo na pravnomočnost sklepa o dedovanju. Toženčeva obveznost, da tožnici izroči njen delež podedovanega premoženja, je namreč zapadla šele s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju, ko je bilo jasno, kdo so dediči in kolikšni so njihovi dedni deleži.