ZIZ člen 52, 52/1. ZPP člen 149, 149/1, 224, 224/1, 337, 337/1.
vročanje - pozivni sklep - neprejem sklepa - vročilnica kot javna listina - izpodbijanje domneve o vročitvi - vročitev več sodnih pisanj - povprečna skrbnost - nedopustne pritožbene novote - zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe - napaka sodišča
Od povprečno skrbne osebe se pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo o njegovi vsebini na ovojnici in da bo o morebitnih napakah nemudoma obvestila sodišče. V nasprotnem primeru bi potrdilo o vročitvi izgubilo svoj pomen.
Zahteve za odpravo nepravilnosti po 52. členu ZIZ ni mogoče vložiti zaradi odprave nepravilnosti, ki naj bi jih storilo sodišče. Morebitne napake sodišča lahko stranke izpodbijajo z rednimi pravnimi sredstvi.
ZIZ člen 272. ZPP člen 286. OZ člen 132, 178, 183.
regulacijska začasna odredba – odstranitev objave – obstoj terjatve – verjetnost škode – okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe – vzročna zveza
Za zahtevek za preprečitev ali odpravo nastanka škode je stopnja verjetnosti terjatve, katero je izkazala tožeča stranka s citiranimi sporočili, dovolj. Iz vsebine sporočil izhaja, da so pošiljatelji prejeli obvestila o tožeči stranki in da sprašujejo tožnika o tem oz. odpovedujejo naročila.
Sodišče pri odločanju o ugovoru upošteva gradivo v spisu, ki ga je imelo pri izdaji začasne odredbe in nato mora odgovoriti na ugovor. Pri tem lahko pri odločanju o ugovoru upošteva tudi navedbe iz odgovora na ugovor, če ne pomenijo spremembe tožbe oziroma druge dejanske in pravne podlage. Tako presoja le tisto podlago, ki jo je tožeča stranka podala v predlogu za izdajo začasne odredbe za zavarovanje terjatve tožeče stranke, ki mora izhajati iz tožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0078935
OZ člen 9, 131, 131/1.
izpolnitev pogodbenih obveznosti - zahtevek za plačilo odškodnine za škodo - protipravno ravnanje - kršitev pogodbene obveznosti - izvedba in sanacija estriha
Zahtevek za ponovno izvedbo cementnega estriha v zadevi P 582/2006-I je bil po svoji naravi zahtevek za izpolnitev pogodbenih obveznosti oziroma za odpravo napak, v obravnavani zadevi pa je tožnik uveljavljal zahtevek za plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi mu jo povzročila toženka (zahtevka sta imela različno dejansko in pravno podlago).
oprostitev plačila sodne takse – ustavna odločba – socialna pomoč
Ker je pred odločanjem o pritožbi ustavno sodišče ugotovilo, da je prvi odstavek v zvezi z tretjim in drugim odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah v neskladju z ustavo v delu, ki ne omogoča, da sodišče oprosti stranko plačila sodne takse v celoti, ko ne prejema denarne socialne pomoči, čeprav bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, je bilo treba sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in vrniti zadevo v ponovno odločanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0070732
OZ člen 179.
pravica do pietete – prekop groba – osebnostne pravice – povrnitev nepremoženjske škode – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost – duševne bolečine zaradi okrnitve pravice osebnosti
Prekop groba (ter izkop in prenos posmrtnih ostankov) ne more biti predmet prostega razpolaganja strank.
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je prišlo do posega v tožničine osebnostne pravice – v njeno duševno celovitost, katere del je pietetno čustvo svojcev umrlega in se izraža tudi kot spoštovanje do neokrnjenega groba bližnjih svojcev.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – USTAVNO PRAVO
VSL0080921
ZIZ člen 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1. URS člen 14, 14/2.
predhodna odredba – pogoji za izdajo – odločba domačega sodišča – enakost pred zakonom
V skladu z obrazložitvijo Ustavne odločbe U-I-148/13 z dne 10. 7. 2014 se plačilni nalog in sklep o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi verodostojne listine in proti kateremu je bil pravočasno vložen ugovor, ne moreta več šteti za odločbo domačega sodišča v smislu določbe prvega odstavka 257. člena ZIZ.
OZ člen 186, 186/1, 186/4, 393, 393/3, 395, 406, 943, 965.
zavarovanje odgovornosti - škoda, ki jo povzroči konj
Vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena. Oškodovanca bi po navedenem določilu celotno škodo lahko uveljavljala direktno od enega izmed solidarno odgovornih dolžnikov. Ker ima ta sklenjeno zavarovanje pred odgovornostjo pri drugotoženi stranki, je nedvomno zavarovalnica odgovorna za poravnavo nastale škode v enakem obsegu kot njen zavarovanec, torej za celotno nastalo škodo, čeprav za to odgovarja njen zavarovanec solidarno z ostalimi povzročitelji in čeprav so za škodo odgovorni tudi ostali udeleženci ježe, vendar pa ni mogoče ugotoviti kolikšen delež je prispeval k nastanku škode kateri od jezdecev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070709
OZ člen 154, 154/1, 154/2. ZPP člen 4, 254, 254/2. …...........
trditveno in dokazno breme – dejansko stanje – nastanek škodnega dogodka – postavitev novega izvedenca – načelo neposrednosti
Ker tožeči stranki ni uspelo dokazati, da se je škodni primer zgodil, ne more uveljavljati odškodnine za svojo škodo. Pri tem ni pomembno, da je bil tožnik sopotnik. Tudi sopotnik mora dokazati obstoj škodnega dogodka. V tem primeru pa je sodišče z izvedencem ugotovilo, da do trka dveh vozil, kar zatrjuje tožnik, sploh ni prišlo.
pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve – ureditvena (regulacijska) začasna odredba – nastanek težko nadomestljive škode – začasna odredba o ureditvi razmerij med solastniki – prepoved nadaljevanja gradbenih del
Izdana začasna odredba je v bistvenem delu identična tožbenemu zahtevku in terjatve ne zavaruje, pač pa razmerja med pravdnima strankama začasno ureja (regulira), ko tožencu prepoveduje vsaka nadaljnja gradbena dela.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je bilo opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga podano utemeljeno (iz razloga, ker je tožnica spornega dne predčasno zapustila delovno mesto). Svojo obrazložitev je oprlo na izjavo kontrolorja in čistilca pri toženi stranki. Zaslišalo je le kontrolorja. Svojo odločitev je oprlo na pisno izjavo čistilca in se z zaslišanjem ni prepričalo, ali njegova pisna izjava drži. V ponovljenem postopku bo zato sodišče prve stopnje moralo zaslišati tudi čistilca in na podlagi vseh izjav ponovno oceniti, ali je tožnica dejansko neupravičeno zapustila delovno mesto pred koncem dela.
SPZ člen 77. ZNP člen 132, 138, 139. ZPP člen 339/2-14, 354.
ureditev meje – kriteriji – predlog – izrek – ugotovitev vrednosti spornega mejnega prostora – stroški
Sodišče v sporu za ureditev meje uredi sporno razmerje med strankama in ne odloča o utemeljenosti ali neutemeljenosti predloga, na morebitni predlog pa tudi ni vezano. Pomemben del izreka sodne odločbe o ureditvi meje je tudi ugotovitev sodišča o vrednosti spornega mejnega prostora, ki je izpodbijani izrek sklepa nima.
Sklicevanje sodišča na določbo 1. odstavka 158. člena ZPP, v skladu s katero mora tožnik, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti vse stroške, je povsem na mestu. Edino izjemo predstavlja umik tožbe po izpolnitvi zahtevka, za kar pa v konkretnem primeru ne gre. Ker je tožnica predmetno tožbo (očitno) vložila iz previdnosti, je nosila tudi stroškovni riziko njenega morebitnega umika.
O izpolnitvi tožbenega zahtevka je moč govoriti, če nasprotna stranka prostovoljno ravna v skladu z njim (torej s tistim, kar se v njem od nje zahteva). To pa seveda ne velja za primer, ko tožnik zahtevano uresniči mimo (brez volje oziroma sodelovanja) toženca.
Prvostopenjsko sodišče je zapisalo napačno ime stranke, ki je umrla, ter bo napako moralo odpraviti. Ne glede na to pa je izrek izpodbijanega sklepa pravilen in se nanaša na smrt prvotožene stranke, zaradi katere je prvostopenjsko sodišče pravilno ukrepalo ter uporabilo pravilno pravno podlago.
Pritrditi je stališču pritožbe, da je s tem, ko je bil izvršilni postopek VL 2010 s sklepom Okrajnega sodišča na P z dne 15. 7. 2013 pravnomočno ustavljen in posledično izbrisana zastavna pravica na vozilu, tožeča stranka dejansko dosegla to, za kar si je prizadevala v tem postopku. Do „izpolnitve“ njenega zahtevka je tako prišlo v samem izvršilnem postopku, k čemur je prispevalo prav ravnanje tožene stranke, ki ločitvene pravice na avtomobilu, ki je bil predmet izvršbe in tudi te pravde, ni uveljavljala. Da je prišlo do obravnavane tožbe zaradi ravnanja tožene stranke pa tudi ni dvoma, saj je slednja v izvršilnem postopku vloženemu ugovoru tretjega nasprotovala in je bila zaradi takšnega njenega ravnanja v namen varstva svoje lastninske pravice na predmetnem vozilu tožeča stranka prisiljena vložiti to tožbo.
PRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081862
ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2. ZPP člen 214, 214/1, 214/2.
delniška družba – odškodninska odgovornost člana uprave – tožba za povrnitev škode zoper člana uprave – nesporna dejstva – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obstoj škode
Stališče o neobstoju škode kot ene od predpostavk odškodninske odgovornosti, temelječe na ugotovitvi, da je korist, ki jo je pridobila tožnica zaradi spremenjene naložbene strukture, nekajkrat višja od višine izplačil po spornih pogodbah, je zmotno. Pri presoji o obstoju odškodninske odgovornosti članov uprave je treba upoštevati stanje stvari v času sprejemanja odločitve. Za obravnavani primer to pomeni, da ugotovitve o višini koristi, ki naj bi jo tožnica pridobila zaradi spremenjene naložbene strukture, same po sebi ne zadostujejo za zaključek o neobstoju škode.
Za presojo, ali sta toženca s sklenitvijo spornih pogodb in z odobritvijo dogovorjenega izplačila ravnala v dobro družbe, so bistvene ugotovitve o predmetu izpolnitve po spornih pogodbah. Šele na podlagi teh ugotovitev bo mogoča presoja, ali je bilo delo, opravljeno na podlagi pogodb, za družbo potrebno in ekonomsko upravičeno.
Glede na to, da je bilo eno izmed vprašanj, ki so ga pravdne stranke obravnavale v vlogah, in o katerem se niso strinjale, vprašanje, ali je bila s spornima pogodbama dogovorjena le izdelava pisnih študij in analiz ali tudi ustno svetovanje, ki naj bi ga opravili zaposleni iz svetovalne družbe, je zaključek sodbe, da med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je prvotoženec potrebne nasvete, mnenja, analize in znanja za odločitve o spremembi tožničine naložbene strukture sprejel na podlagi svetovanja, opravljenega po spornih pogodbah, napačen.
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080934
OZ člen 940, 946, 957.
zavarovalna pogodba – znižanje zavarovalne premije – obvestilo o nastopu spremenjenih okoliščin – sklenitev dodatka k pogodbi – začetek učinkovanja zavarovanja – pisnost
Toženka ni upravičena do znižane zavarovalne premije, ker ni dokazala, da je tožnico obvestila pisno o nastopu spremenjenih okoliščin (prodaji dela premoženja) in ni bil sklenjen aneks k zavarovalni pogodbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0070697
URS člen 26. OZ člen 131, 148, 148/1.
pravica do povračila škode – odškodninska odgovornost države – odgovornost sodnika – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost ravnanja
Država je odgovorna za skrbno ravnanje sodnika v procesu sodnega odločanja. Odgovornost države je podana, če je škoda nastala oškodovancu z nepravilno uporabo veljavne zakonodaje ali če je prišlo v sodnem postopku, ki je predmet obravnavanja, do očitnega odstopa od veljavne metode dela. Odgovorna je le za hude kršitve sodišča, ne pa za vsako napako, ki je nastala v procesu odločanja. Protipravnost mora biti jasna in očitna.
materialno procesno vodstvo - odpoved najemne pogodbe - posebni odpovedni razlog - lastništvo primernega stanovanja ali stanovanjske stavbe - primerno stanovanje - uporabno dovoljenje za objekt
Stanovanjska stavba, katere lastnica je bila v preteklosti tožena stranka, ni primerno stanovanje, saj je med pravdnima strankama nesporno, da objekt nima uporabnega dovoljenja, kar je sicer pogoj, da je moč govoriti o primernem stanovanju.
Sodišče ni dolžno opozarjati stranke na vidike, ki jih je izpostavila že druga stranka – v takšnem primeru je stranka že opozorjena, da lahko pride v poštev tudi ta vidik zadeve; na njej pa je, da glede na zatrjevanje nasprotne stranke poda relevantne odgovore. Materialnoprocesno vodstvo na področju dejanskih navedb ima svoje meje. Dolžnost vplivanja na stranki, da navedeta odločilna dejstva, ne gre tako daleč, da bi moralo sodišče stranke opozarjati na vse vidike predmetnega spora.