PRAVO DRUŽB - KORPORACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS4002915
ZGD-1 člen 263, 515, 515/6. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - povrnitev škode - družba - skrbnost in odgovornost organa vodenja - odgovornost poslovodje
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je v okoliščinah konkretnega primera toženec pred sklenitvijo pogodbe o dobavi opreme z dne 16. 1. 2008, predvsem pa pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe za delnice T., d. d., z dne 30. 10. 2010 pridobil zadostne informacije o vrednosti delnic.
ZFPPod člen 27, 27/1, 27/4, 27/5, 36. ZPPSL člen 183. OZ člen 122, 122/1, 364, 364/2, 427, 427/1, 432. ZGD člen 3, 6.
izbris pravne osebe brez likvidacije - prenehanje obveznosti - odgovornost za obveznosti izbrisane družbe - rok za uveljavljanje terjatve - izjava volje za izbrisano družbo - spregled pravne osebnosti - obveznosti družbe pred vpisom v sodni register - odškodninska odgovornost - odgovornost izjavitelja
Presoja družbenikove odgovornosti za obveznosti izbrisane družbe izven določb ZFPPod.
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS0018261
ZFPPIPP člen 295, 295/2. ZS člen 110, 110/2.
zastavna pravica na nepremičnini - hipoteka - prenehanje hipoteke - prenehanje pravne osebe - kapitalska gospodarska družba - stečaj - prijava terjatve v stečajnem postopku - izbris iz sodnega registra - prenehanje obveznosti - izbris hipoteke - pravno mnenje
Odločitev je v skladu s sprejetim pravnim mnenjem občne seje 21. 6. 2013, po katerem obveznosti kapitalske gospodarske družbe, nad katero je bil opravljen postopek stečaja, z izbrisom iz registra na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju stečajnega postopka ne prenehajo, prav tako pa tudi ne obveznosti takšne družbe, ki je prenehala zaradi izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije. V obrazložitvi tega mnenja je Vrhovno sodišče pojasnilo, kakšen je vpliv prepozne prijave terjatve v stečajnem postopku tako na obstoj obveznosti stečajnega dolžnika kot tudi na obstoj na te obveznosti vezanih akcesornih pravic. In povsem enake so tudi posledice opustitve prijave.
dopuščena revizija - odpoklic predsednika uprave - razlogi za odpoklic - ekonomsko poslovni razlog - sklep nadzornega sveta o odpoklicu predsednika uprave - ničnost
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja ali je v primeru, da za sprejem sklepa nadzornega sveta o odpoklicu člana uprave niso bili podani pogoji za odpoklic iz drugega odstavka 268. člena ZGD-1, ničnost sklepa nadzornega sveta primerna sankcija.
predlog za dopustitev revizije - odsvojitev poslovnega deleža - spor med družbeniki glede veljavnosti pogodbe - vrednost spornega predmeta - direktna revizija - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Spor med družbeniki glede veljavnosti pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža ni gospodarski spor, zato ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta (166.640,00 EUR) predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.
ZPP člen 367a, 367a/1. ZGD-1 člen 268. OZ člen 86.
dopuščena revizija - uprava družbe - odpoklic predsednika uprave družbe - veljavnost sklepa nadzornega sveta - ničnost - izpodbojnost
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja, ali je pritožbeno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo o nesklepčnosti tožbe, vezane na uveljavljanje neveljavnosti sklepa o odpoklicu predsednika uprave iz 268. člena ZGD-1, ker je tožnik ob zatrjevanju nezakonitosti tega sklepa uveljavljal njegovo razveljavitev (ne pa ničnost).
ZGD-1 člen 623, 623/4, 623/6, 635, 635/2-1, 635/3, 635/4. OZ člen 1012.
gospodarska družba - statusno preoblikovanje stečajnega dolžnika - vpis v sodni register - konstitutivnost vpisa v sodni register - oddelitev z ustanovitvijo nove družbe - poroštvo
Oddelitev z ustanovitvijo nove družbe se opravi s prenosom posameznih delov premoženja družbe, ki z oddelitvijo ne preneha (prenosna družba), na novo družbo (četrti odstavek 623. člena ZGD-1). Pri tem se po določbi šestega odstavka 623. člena ZGD-1 na novo družbo prenesejo vse pravice in obveznosti v zvezi s tem premoženjem, glede katerega nova družba postane univerzalna pravna naslednica prenosne družbe. Do prenosa premoženja pride z vpisom delitve v register (1. točka drugega odstavka 635. člena ZGD-1), torej po samem zakonu (kar glede prenosa lastninske pravice na nepremičninah pomeni, da je vknjižba lastninske pravice nove družbe zgolj deklaratornega značaja).
Vpis statusnega preoblikovanja v sodni register je konstitutivnega značaja. Morebitne naknadno ugotovljene pomanjkljivosti ne vplivajo na z vpisom nastale pravne posledice – te so vsebinsko tako kompleksne in daljnosežne, da bi bilo težko vzpostaviti stanje pred vpisom, zato zakon določa, da učinki vpisa v register ostanejo v veljavi navkljub morebitnim pomanjkljivostim.
gospodarska družba - odškodninska odgovornost članov vodenja in nadzora - prisilna poravnava - prepoved preusmeritve finančnih tokov - domneva neenakopravnega obravnavanja upnikov - domneva vzročne zveze - domneva višine škode - trditveno in dokazno breme - omejitev odškodninske odgovornosti - krivda - navadna malomarnost - huda malomarnost - naklep
Stranka, ki se sklicuje na domnevo, mora dokazati domnevno bazo. Če to dokaže, je na nasprotni stranki breme, da domnevo izpodbije. Ker je tožeča stranka dokazala, da je prvi toženec kot direktor preusmeril poslovanje oziroma finančne tokove na drugo pravno osebo, je bil (zaradi domneve iz 1. točke petega odstavka 15. člena ZFPPod) prvi toženec tisti, ki bi moral trditi in dokazati, kateri so bili tisti upniki, ki zaradi navedenega ravnanja niso bili oškodovani.
Če uprava krši prepoved iz 15. člena ZFPPod, se na podlagi 19. člena ZFPPod pri presoji njene odškodninske odgovornosti domneva tako obstoj vzročne zveze kot tudi višina škode.
Čeprav se krivda pri odškodninski odgovornosti domneva (odškodninska odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom), se na podlagi 21. člena ZFPPod domneva le najlažja stopnja krivde, to pa je navadna malomarnost. Hujša oblika krivde (huda malomarnost in naklep) je glede na navedeno določbo izjema, saj omejitev odškodninske odgovornosti velja, razen če se dokaže drugače. Obstoj hujše oblike krivde mora zato dokazati oškodovanec. Naklep oziroma huda malomarnost, ki je podlaga za izključitev omejitve odškodninske odgovornosti po drugem odstavku 21. člena ZFPPod, mora biti namreč podana v razmerju do povzročitve škode in ne (le) v razmerju do protipravnega ravnanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - KORPORACIJSKO PRAVO
VS0017941
OZ člen 147, 148. ZOR člen 170, 172. ZGD člen 258, 258/5, 279. ZGD-1 člen 263, 263/4.
gospodarska družba - nadzorni svet - odškodninska odgovornost - odgovornost članov nadzornega sveta - odgovornost članov organov upravljanja - povrnitev premoženjske škode - lastna škoda - plačilo terjatve
Član organa vodenja ali nadzora za povzročitev škode pri opravljanju svoje funkcije tretjim ne more osebno odškodninsko odgovarjati po splošnih predpisih.
Če tožnik s tožbo po petem odstavku 285. člena ZGD (sedaj četrtem odstavku 263. člena ZGD-1) zahteva povrnitev svoje lastne škode, njegov zahtevek nima ustrezna materialnopravne podlage v določbah korporacijskega prava. Upnik pa lahko v svojem imenu in za svoj račun zahteva povračilo škode, ki so jo družbi povzročili organi upravljanja in nadzora, in na ta način pride do poplačila svoje terjatve. Pogoj za njegov uspeh je, da poleg svoje terjatve do družbe izkaže še družbino odškodninsko terjatev do članov organa upravljanja ali nadzora.
Če je gospodarska družba insolventna, je gotovo v gospodarski krizi v smislu, kot ga terja določba prvega odstavka 499. člena ZGD-1. Ni pa mogoče potegniti enačaja med insolventnostjo in tako razumljeno „gospodarsko krizo“. Insolventna gospodarska družba je nedvomno v gospodarski krizi, so pa lahko v gospodarski krizi tudi gospodarske družbe, ki (še) niso insolventne.
Revident ne more uspeti z zatrjevanjem, da ni vedel za stanje tožeče stranke, ki je terjalo zagotovitev lastnega kapitala. Določba prvega odstavka 499. člena ZGD-1 takega vedenja ne zahteva. Tudi sicer si ni mogoče predstavljati, da kot edini družbenik in posojilodajalec ne bi poznal ekonomsko finančnega položaja svoje družbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS3006455
ZS člen 97, 97/1, 97/2. ZDSS-1 člen 5, 5/16. ZPP člen 32, 32/2, 32/2-6, 481, 481/1, 482, 482/1, 482/1-2. ZGD-1 člen 263.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - odškodnina - direktor - član organa upravljanja - gospodarski spor
V spornem primeru gre za odškodninski spor družbe z omejeno odgovornostjo (za katero tudi velja citirana določba ZGD-1, kot sicer velja za delniško družbo) proti (nekdanjemu) direktorju za povrnitev škode, ki naj bi jo le ta povzročil z nepravilnostmi pri vodenju, nezadostno skrbnostjo ter kršenjem zakonov in družbene pogodbe. To pa pomeni, da ne gre za spor o pravici, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, za katerega bi bilo kot specializirano pristojno delovno sodišče, ampak gre za spor med družbo in članom organa upravljanja, za katerega je treba uporabiti pravo gospodarskih družb.
ZOR člen 104, 172, 210. ZGD člen 230, 230/1, 240, 243, 243/1, 243/3.
pridobitev lastnih delnic - ničnost pogodbe - neupravičena pridobitev - pobot - pobotni ugovor iz naslova neupravičene obogatitve
Predpostavke kondikcijskih zahtevkov se ne prekrivajo nujno s predpostavkami odškodninskih zahtevkov (tudi če ne upoštevamo elementa krivde).
Šele v prvič ponovljenem postopku je toženka uveljavljala pobotni ugovor, ki je bil pretežno utemeljen na odškodninski podlagi (in na tej podlagi tudi že preizkušen in zavrnjen), medtem ko (lastnega) zahtevka na podlagi neupravičene obogatitve zaradi ničnosti Pogodbe ni ustrezno postavila. Kot je namreč pravilno ugotovilo že sodišče druge stopnje, njena navedba iz vloge z dne 27. 3. 2008 (ki jo izpostavlja tudi v točki G pritožbe z dne 24. 9. 2010), da se »[s] tem, kar terja s predmetno tožbo, [...] tožeča stranka skuša na račun tožene stranke neupravičeno obogatiti [...]«, smiselno sploh ne pomeni uveljavljanja kondikcije kot posledice ničnosti Pogodbe, temveč zgolj trditev, da se tožnica (šele) skuša obogatiti, torej da bo obogatena, če bo s tožbenim zahtevkom uspela doseči vračilo kupnine za delnice.
Tudi zato tožbena terjatev tožeče stranke na vrnitev prepovedanih plačil in nasprotna, v pobot uveljavljana terjatev tožene stranke iz naslova neupravičene pridobitve, materialnopravno nista odvisni druga od druge,(8) kar posledično pomeni, da ni nujno, da odločitev sodišča v tem sporu (glede na ne/uveljavljane zahtevke in njihovo ne/utemeljenost) vzpostavi tako (premoženjsko) stanje, da nobena pogodbena stranka ne pridobi ničesar na račun druge stranke.
plačilo odpravnine - odpoklic člana uprave delniške družbe - razlogi za odpoklic člana poslovodstva - utemeljitev odpoklica - odpravnina zaradi odpoklica - porazdelitev trditvenega in dokaznega bremena
Revizija utemeljeno opozarja, da mora biti sklep o odpoklicu člana uprave delniške družbe ustrezno utemeljen že ob njegovi izdaji. To v primeru hujših kršitev obveznosti pomeni, da morajo biti že v sklepu o odpoklicu dovolj določno navedene očitane kršitve, ki so bile razlog za odpoklic.
Splošnost obrazložitve razloga v sklepu o odpoklicu je omejena, saj bi v svoji skrajnosti lahko presplošno obrazložen razlog dopuščal arbitrarnost pri odločanju organa nadzora, kar bi povzročilo pretirano trditveno in dokazno breme za člana poslovodstva. V obravnavani zadevi gre prav za tak primer presplošnega razloga za odpoklic, ki v sklepu o odpoklicu ostaja le na ravni prepisa zakonske določbe 1. alineje drugega odstavka 268. člena ZGD-1 brez kakršnekoli vsebinske opredelitve tako opredeljenega razloga za odpoklic.
manjšinski delničarji - izključitev manjšinskih delničarjev - primerna denarna odpravnina - pravni standard - poravnalni odbor - premija za kontrolni delež - sodna določitev primerne denarne odpravnine - izvedensko mnenje
Zakon ne daje konkretnih vsebinskih meril, ki jih je treba upoštevati pri določanju primerne denarne odpravnine. Gre za pravni standard, katerega vsebino je treba v vsakem konkretnem primeru posebej napolniti s pomočjo metod in standardov ocenjevanja vrednosti podjetja, ob upoštevanju premoženjskega in profitnega stanja družbe v tistem trenutku, ko skupščina sklepa o izključitvi manjšinskih delničarjev.
Poravnalni odbor je kontrolno premijo izračunal na podlagi preteklih transakcij z delnicami. Čeprav zakonodajalec ni natančneje določil upoštevanja merila „premoženjskega in profitnega stanja družbe v trenutku, ko skupščina sklepa o izstisnitvi“, Vrhovno sodišče ni naklonjeno njegovi zožujoči razlagi, ravno zaradi iskanja pravega ravnotežja med varstvom interesov manjšinskega in glavnega delničarja. Poleg tega 556. člen ZDR-1, ki določa, da mora primerna odpravnina upoštevati premoženjsko in profitno stanje v trenutku skupščinskega sklepa, ne izključuje možnosti upoštevanja premije za kontrolni delež, kar pomeni, da je sodišče pri določitvi primerne odpravnine pravilno upoštevalo ocenjeno vrednost na ravni vrednosti celotne družbe (v času sklepa skupščine o iztisnitvi), ki je ustrezno predvidevala tudi kontrolni lastniški delež in popolno tržljivost. Ob tem je razumno, da je izračun premije za kontrolni delež (poravnalnega odbora) temeljil na preteklih transakcijah z delnicami, saj je s to metodo poravnalni odbor (sploh lahko) izračunal sporno premijo.
Revidentka ni predlagala dopolnitve obstoječega izvedenskega mnenja poravnalnega odbora ali izdelave novega. Prav tako ni predlagala imenovanja (drugega) sodnega izvedenca, na kar je bila pravilno opozorjena v izpodbijanem sklepu. Zato ne drži, da bi te navedbe o metodi izračuna primerne odpravnine med postopkom ostale „preslišane“, kot to poskuša prikazati v reviziji.
skupščina delniške družbe (d. d.) - soglasje skupščine - prenos najmanj 25 % premoženja družbe - naknadno soglasje skupščine - predhodno soglasje skupščine - dovoljenje pred sklenitvijo pogodbe - odobritev po sklenitvi pogodbe - dopuščena revizija
Ker ZGD-1 ne določa kaj drugega, kot je določeno v prvem odstavku 19. člena OZ, velja, da je soglasje skupščine k pogodbi, s katero se delniška družba zaveže prenesti najmanj 25 % premoženja družbe, lahko dano kot dovoljenje (pred sklenitvijo pogodbe) ali kot odobritev (po sklenitvi pogodbe). V prvem primeru začne pogodba učinkovati, ko stranki izjavita soglasje za sklenitev pogodbe in ko se izpolnijo druge (splošne) predpostavke za njeno veljavno sklenitev, v drugem primeru pa takrat, ko je soglasje dano.
zahteva za varstvo zakonitosti - revizorjevo poročilo - posebni revizor - posebno revizorjevo poročilo - imenovanje novega posebnega revizorja - dopolnitev revizorjevega poročila - pravice malih delničarjev
Vrhovno državno tožilstvo v zahtevi za varstvo zakonitosti izhaja iz predpostavke, da imajo manjšinski delničarji pravico, da zahtevajo dopolnitev posebnega revizijskega poročila ali imenovanje drugega posebnega revizorja, potem ko je bil s strani sodišča posebni revizor že imenovan. Vendar pa to izhodišče ni pravilno. ZGD-1 situacije, ko predlagatelj predlaga imenovanje drugega posebnega revizorja, izrecno ne ureja.
Smiselna uporaba določb ZPP, ki urejajo imenovanje drugega izvedenca, v konkretnem primeru ne pride v poštev.
Pravica manjšinskih delničarjev se z imenovanjem posebnega revizorja in izdelavo posebnega revizorjevega poročila iz 320. člena ZGD-1 izčrpa.
KORPORACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017634
ZGD člen 6, 51, 56, 57, 258, 449. ZGD-1 člen 8, 54, 60, 61, 263, 515, 515/6. ZFPPod člen 6, 10. ZFPPIPP člen 11, 11/3. OZ člen 148.
spregled pravne osebnosti - zloraba pravne osebe - objektivni in subjektivni element spregleda pravne osebnosti - kapital - pojem kapitala v računovodskem in finančnoposlovnem smislu - odgovornost poslovodje - odgovornost družbenikov za obveznosti družbe - izvršitev sklepa skupščine družbenikov - izvršitev navodil družbenikov - računovodski izkazi - podkapitalizacija družbe - kapitalska neustreznost - materialno dokazno breme - procesno dokazno breme
Pri odgovornosti družbenikov na podlagi spregleda pravne osebnosti in odškodninski odgovornosti poslovodje zaradi kršitve obveznosti pri izvrševanju sklepov skupščine gre za med seboj neodvisni obveznosti, ki sta popolnoma različni tako po temelju nastanka kot po svoji vsebini in po subjektih takšnega obligacijskega razmerja.
Če poslovodjeva izvršitev sklepa skupščine ali navodil družbenikov v svojih učinkih predstavlja zlorabo pravne osebe, kot je opredeljena v 6. členu ZGD (v konkretnem primeru je to zmanjšanje premoženja družbe, zaradi katerega družba ne more izpolniti obveznosti do tretjih), gre z vidika družbinih upnikov za ravnanje, ki je neposredna posledica ravnanja družbenikov. Interpretacija, po kateri družbenikom ne bi bilo mogoče pripisati odgovornosti za obveznosti družbe zgolj zato, ker niso izvršili sklepa skupščine (če niso obenem poslovodje družbe), ki so ga sicer sami izglasovali in je neposredno vodil k zmanjšanju premoženja družbe, bi povsem izvotlila temeljni namen instituta spregleda pravne osebnosti, zato nanjo ni mogoče pristati. Sodišči nižjih stopenj sta zato pri presoji obstoja objektivnega elementa zlorabe pravne osebe sprejem sklepov skupščine družbenikov in njihovo izvršitev s strani poslovodje pravilno obravnavali kot vsebinsko in neločljivo celoto. Revizijske navedbe, da sta toženki pričakovali, da bo poslovodja sklepe skupščine izvršil tako, da ne bo prišlo do kršitev določb ZFPPod in posledično kapitalske neustreznosti, ter da poslovodji glede izvršitve sklepov nista dali nobenih obveznih navodil, iz nanizanih razlogov niso pravno relevantne, saj zadevajo le morebitno odškodninsko odgovornost v notranjem razmerju med poslovodjo in družbo in ne družbinih upnikov.
dopuščena revizija - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - sklep skupščine - izpodbijanje sklepov skupščine - ničnost - vnaprejšnja napoved izpodbijanja sklepov skupščine - prisotnost družbenika na skupščini
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se mora pravilno vabljeni družbenik udeležiti same skupščine in na njej napovedati izpodbijanje, da bi bil upravičen do izpodbijanja sklepa skupščine, ali ne, oziroma ali lahko slednje nadomesti izjava družbenika, da bo pričel sodne postopke, brez fizične udeležbe na skupščini in brez izrecne napovedi izpodbijanja na slednji.
Zavrnitev dokaznega predloga sama po sebi ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Lahko gre za kršitev načela kontradiktornosti in s tem absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (kot navaja revident), kadar razlogi za zavrnitev dokaza niso sprejemljivi. Sodišče prve stopnje je vsebinsko obrazložilo zavrnitev dokaza z izvedencem ekonomske stroke s tem, ko je navedlo, da za obravnavani primer ni bistveno ugotavljati smotrnosti in ekonomičnosti posameznega investicijskega načrta, ki je bil podlaga za poroštveno pogodbo. Absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka tako ni zagrešilo, saj je razumno pojasnilo, zakaj izvedba dokaza ni bila potrebna.
ZGD člen 5, 6, 6/1-4. ZGD-1 člen 8, 8/1-4. ZFPPIPP člen 380.
dopuščena revizija - spregled pravne osebnosti - odgovornost družbenika za obveznosti družbe - stečajni postopek - delitev stečajne mase - poplačilo upnikov - višina obveznosti
V primeru spregleda pravne osebnosti družbenik odgovarja za obveznost družbe, ta obveznost pa je po svoji naravi taka oziroma ostaja taka, kot je bila obveznost družbe. Spremenjen je le temelj, pravna podlaga za njegovo odgovornost za obveznost družbe, za katere sicer po zakonu glede na organizacijsko obliko družbe ne odgovarja, medtem ko temelj, pravna podlaga same obveznosti ostaja nespremenjena.
Določba 4. alineje prvega odstavka 6. člena ZGD, ki prestavlja temelj za spregled pravne osebnosti in ne temelj za obveznosti družbe – torej tudi ne za odškodninsko odgovornost družbenika le v okvirih povzročene škode, - je povsem jasna; zaradi v tem členu naštetih fraudoloznih ravnanj družbenik odgovarja namesto družbe za celotno terjatev upnika. Tako ni pomembno, v kakšnem obsegu je sam storil oziroma povzročil škodo.
Ni pomembno, da morebiti tožnik v stečajnem postopku zoper gospodarsko družbo ne bi mogel izterjati višjega zneska. Kljub prenehanju gospodarske družbe ostaja „njen“ dolg do, v zvezi s spregledom pravne osebnosti oškodovanih upnikov, enak, nepodvržen posledicam stečajnega postopka. Izidi stečajnih postopkov kot tudi njihova morebitna nadaljevanja torej ne morejo predstavljati oporne pravne točke za omejitev obsega zneska, ki predstavlja vsebino terjatve upnika zoper pravni subjekt, ki mora nositi opisane zakonsko določene posledice spregleda pravne osebnosti.