TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka sama krije stroške revizije.

III. Tožeča stranka sama krije stroške revizijskega odgovora.

Predpostavke kondikcijskih zahtevkov se ne prekrivajo nujno s predpostavkami odškodninskih zahtevkov (tudi če ne upoštevamo elementa krivde).

Šele v prvič ponovljenem postopku je toženka uveljavljala pobotni ugovor, ki je bil pretežno utemeljen na odškodninski podlagi (in na tej podlagi tudi že preizkušen in zavrnjen), medtem ko (lastnega) zahtevka na podlagi neupravičene obogatitve zaradi ničnosti Pogodbe ni ustrezno postavila. Kot je namreč pravilno ugotovilo že sodišče druge stopnje, njena navedba iz vloge z dne 27. 3. 2008 (ki jo izpostavlja tudi v točki G pritožbe z dne 24. 9. 2010), da se »[s] tem, kar terja s predmetno tožbo, [...] tožeča stranka skuša na račun tožene stranke neupravičeno obogatiti [...]«, smiselno sploh ne pomeni uveljavljanja kondikcije kot posledice ničnosti Pogodbe, temveč zgolj trditev, da se tožnica (šele) skuša obogatiti, torej da bo obogatena, če bo s tožbenim zahtevkom uspela doseči vračilo kupnine za delnice.

Tudi zato tožbena terjatev tožeče stranke na vrnitev prepovedanih plačil in nasprotna, v pobot uveljavljana terjatev tožene stranke iz naslova neupravičene pridobitve, materialnopravno nista odvisni druga od druge,(8) kar posledično pomeni, da ni nujno, da odločitev sodišča v tem sporu (glede na ne/uveljavljane zahtevke in njihovo ne/utemeljenost) vzpostavi tako (premoženjsko) stanje, da nobena pogodbena stranka ne pridobi ničesar na račun druge stranke.