Tudi odvetnika, ki opravlja odvetništvo kot svoboden poklic, je treba pri odmeri sodne takse obravnavati enako kot osebo, ki je v 11. členu ZST-1 opredeljena kot samostojni podjetnik posameznik. Iz določbe 11. člena ZST-1 namreč izhaja, da so do oprostitve sodne takse v celoti upravičene zgolj fizične osebe, ne pa tudi pravne osebe in posamezniki v postopkih v zvezi njihovo dejavnostjo. Sodišče sicer pritrjuje pritožniku, da kot odvetnik, ki po definiciji, kot izhaja iz Zakona o odvetništvu (ZOdv), opravlja svoboden poklic in po definiciji kot izhaja iz Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), ni samostojni podjetnik, vendar pa v zvezi s tem ugotavlja, da za uporabo določbe četrtega odstavka 11. člena ZST-1 ni relevantna definicija samostojnega podjetnika, ampak je relevantno predvsem dejstvo ali gre za odločanje o oprostitvi sodne takse v zvezi s postopkom v zvezi z opravljanjem pridobitne dejavnosti posameznika, ali v zvezi s postopkom, ki ni v povezavi s posameznikovo pridobitno dejavnostjo. Dodaten argument, da je tudi odvetnik v zvezi z opravljanjem odvetniške dejavnosti podvržen določbi četrtega odstavka 11. člena ZST-1, je tudi v bistveni podobnosti statusa odvetnika in statusa samostojnega podjetnika.
davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - upravni spor - sestavine sklepa o izvršbi
V upravnem sporu tožeča stranka izvršilnega naslova ne more izpodbijati. Sodišče v postopku davčne izvršbe presoja le, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZDavP-2, ter ali ima sklep o izvršbi sestavine določene v 151. členu ZDavP-2.
ZPPDej člen 21, 21/1, 21/4, 36, 36/6. ZUP člen 214, 214/1, 214/5
izdaja dovoljenja za prekop posmrtnih ostankov umrlega - soglasje najemnika groba - prekop in prenos posmrtnih ostankov - pravica do pietete - obrazložitev odločbe
Mnenje, ki ga najemnik groba poda ob zahtevi za prekop po ZPPDej, ne more več šteti kot pogoj za diskrecijsko odločanje upravnega organa, temveč le kot podlaga za odločitev na podlagi tehtanja vrednot,
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoj za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - skladnost zakona z ustavo
Za uveljavljanje pravic iz naslova pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje po ZUSDDD poleg opredelitve pogoja dejanskega življenja dopustno določiti čas in razloge, ko je bil posameznik upravičeno odsoten z ozemlja Republike Slovenije. Navedeno po presoji Vrhovnega sodišče kaže na to, da je zakonska določitev pogoja dejanskega življenja iz četrtega odstavka 1č. člena ZUSDDD dopustna, pri čemer je tudi Ustavno sodišče ugotovilo, se je zakonodajalec s sprejetjem ZUSDDD-B ustavno skladno odzval na protiustavno stanje, ugotovljeno z odločbo Ustavnega sodišča U-I-246/02, s čimer je bilo vzpostavljeno moralno zadoščanje kot posebna oblika odprave posledic kršitev človekovih pravic, ki so nastale zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - varna izvorna država - dokazno breme - dejansko stanje - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka je tožnika seznanila s tem, da je Kosovo varna izvorna država, vendar s tem nanj ni prevalila dokaznega bremena. Tožena stranka bi morala glede na zatrjevane tožnikove osebne okoliščine ugotavljati, ali je Kosovo zanj varna izvorna država, torej pridobiti aktualne informacije o tamkajšnjem stanju glede povezave med policijo in kriminalnimi združbami in ugotavljati, ali tožniku morebiti ne grozi resna škoda ob vrnitvi vanjo (28. člen ZMZ-1), česar pa ni storila.
Če je znesek dohodnine, pred zmanjšanjem za odbitke, nižji od odbitkov, znesek odbitkov ne more preseči zneska dohodnine. Odbitki, ki presegajo znesek dohodnine, se ne morejo uveljavljati kot odbitki v prihodnjih ali preteklih davčnih letih.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljan države naslednice nekdanje SFRJ - rok za vložitev vloge za izdajo dovoljenja - prepozna vloga - zavrženje vloge
Upravičenci so morali prošnjo vložiti v roku treh let od uveljavitve te novele, torej najkasneje do 24. 7. 2013. Tožnik je prošnjo za izdajo posebne odločbe vložil prepozno, saj iz podatkov v spisu izhaja, da je bila prošnja vložena 16. 10. 2017, zato je prvostopenjski organ tožnikovo prošnjo za izdajo zaprošene odločbe na podlagi 1.b člena ZUSDDD kot prepozno zavrgel. Da tožnik do leta 2014, ko je rok za uveljavitev obravnavane pravice že potekel, preprosto ni vedel, da ima kot izbrisani iz registra stalnega prebivalstva pravico pridobiti dovoljenje za stalno prebivanje in odškodnino iz naslova izbrisa ter da je predpisano omejeno časovno obdobje, v katerem navedeni pravici lahko uveljavlja, ne predstavlja nenadne, nepredvidljive dejanske okoliščine, na katero tožnik ne bi imel vpliva, temveč gre za okoliščino, ki je izključno posledica popolne neaktivnosti tožnika v smeri, da bi se tako kot vsi ostali upravičenci pozanimal in zavaroval svoje pravice. Tožnik celo pravi, da je imel v Republiki Sloveniji sina očitno v obdobju, ko rok za vložitev prošnje še ni potekel. Ob hkratnem upoštevanju splošno znanega dejstva, da je bila problematika izbrisanih v Sloveniji zelo odmevna in splošno znana, ni sprejemljivo sklicevanje tožnika na to, da ni imel možnosti pravočasno pridobiti potrebne informacije in sprožiti predpisane postopke. Okoliščine, s katerimi tožnik opravičuje zamudo, ki so nastale leta 2014, pa niso relevantne, saj so nastale v času, ko je zakonski rok že potekel.
Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 člen 31,31/4. Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 člen 60. Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 52, 349, 355. ZKme-1 člen 5, 17. ZKZ člen 33. URS člen 74. Uredba o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 člen 135, 141, 141/11
neposredna plačila v kmetijstvu - program razvoja podeželja - zavrnitev zahtevka - pogoji za pridobitev sredstev - kmet - kmetijsko gospodarstvo
Kot ''umetno ustvarjene pogoje'' po 60. členu Uredbe (EU) št. 1306/2013/EU sodišče razume tisto ravnanje, s katero tožnik prikaže, da izpolnjuje pogoje iz Uredbe OMD, vendar ne z namenom, kot ga zasleduje Uredba OMD. Enako oziroma podobno je tožniku pojasnil termin ''umetno ustvarjeni pogoji'' tudi drugostopni organ, da umetno ustvarjeni pogoji ne pomenijo kršitve črke predpisa, nasprotujejo pa namenu oziroma cilju, zaradi katerega so postavljeni, zato ne morejo uživati pravnega varstva. Organ tožniku ne nalaga ukinitev posameznih KMG (in združitve v eno KMG) zaradi njihovega poslovnega sodelovanja z namenom optimizacije, temveč mu očita poslovanje vseh treh KMG kot dejansko obstoječe organizacijske in gospodarske celote glede na navedene povezave oziroma ugotovljena ravnanja. S tem pa tudi kršitev drugega odstavka 12. člena Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014. Ta določa, da lahko upravičenec, ki zaprosi za pomoč in/ali podporo na podlagi katerega koli neposrednega plačila na površino ali ukrepa za razvoj podeželja, vloži samo eno zbirno vlogo na leto) v zvezi z a) in b) točko prvega odstavka 4. člena Uredbe (EU) št. 1307/2013/EU, ki opredeljujeta pojma ''kmet'' in ''kmetijsko gospodarstvo''.
žrtev vojnega nasilja - begunec - priznanje statusa - otrok
Za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - begunec je potrebno dokazati okoliščino, da je oseba dejansko pobegnila pred vojnim nasiljem, ki se je izvajalo na ozemlju Slovenije v času od 6. 4. 1941 do 15. 5. 1945. Neposredni povod za odločitev za zapustitev območja Slovenije mora biti neposredno nasilje okupatorja nad osebo iz političnih, nacionalnih, rasnih ali verskih razlogov. Nasilje mora biti dokazano in izvajano neposredno proti staršem oziroma staršu s katerimi otrok živi.
Tožnik v upravnem sporu ne more uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na obstoj in obseg terjatve, ki jo ima do svojega dolžnika, saj so to pravice in pravne koristi dolžnikovega dolžnika, ki jih lahko uveljavlja le on sam.
Zakon ne zahteva, da davčni zavezanec splošno davčno olajšavo in olajšavo za čezmejne delovne migrante uveljavlja, ampak se mu ti olajšavi priznata po samem zakonu. Posebna davčna olajšava za čezmejne delovne migrante, se davčnemu zavezancu prizna če davčni organ na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, ugotovi, da gre za takega zavezanca.
Tožnica tako v pritožbi kot v tožbi zgoraj navedeno odločitev izpodbija s pavšalno trditvijo, da ji je dohodnina previsoko odmerjena. Te trditve tožnica ne konkretizira, sodišče pa ji glede na podatke spisa ne pritrjuje.
Presoja sodišča, ali je takšna odločitev pravilna, ni mogoča, saj se izpodbijanega akta ne da preizkusiti, tožena stranka pa s pojasnili v odgovoru na tožbo te pomanjkljivosti ne more odpraviti.
tujec - dovolitev zadrževanja - načelo nevračanja - varna izvorna država - pravni interes - stranka
Tožnik lahko izkaže takšne razloge, iz katerih bi bilo mogoče zaključiti, da Srbija zanj ni varna izvorna država. Tega pa tožnik po presoji sodišča le z golimi in neizkazanimi ter dokazno nepodprtimi trditvami, "da je kršitev načela nevračanja podana že zato, ker ima vse svoje socialne vezi v Sloveniji, saj ni bil na Kosovu od svojega 6 leta dalje in da je presplošna presoja organa, da je Srbija varna izvorna država", ni storil. Tožnikove udeležbe ni treba nujno zagotoviti v postopku pred Upravno enoto Ljubljana zaradi vložene prošnje za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje, saj v upravnem postopku ne nastopa kot stranka niti ne zatrjuje, da bi zahteval udeležbo, zaradi česar v tem delu niso podani zakonski pogoji za dovolitev zadrževanja po peti alineji drugega odstavka 73. člena Zakona o tujcih.
ZVPSBNO, kot poseben zakon, nima posebnih določb, da bi bilo sodno varstvo zoper zavrnitev nadzorstvene pritožbe ali drugega sredstva po tem zakonu zagotovljeno v upravnem sporu. Zato zoper sklep predsednika sodišča o zavrnitvi nadzorstvene pritožbe ni sodnega varstva v upravnem sporu. Zoper zavrnitev nadzorstvene pritožbe tudi ni dopustna tožba po 4. členu ZUS-1, saj je zoper zavrnitev nadzorstvene pritožbe možno vložiti rokovni predlog kot posebno pravno sredstvo za pospešitev sojenja.
dohodnina - odmera dohodnine - čezmejni delovni migrant - povračilo stroškov za prehrano med delom in za prevoz na delo - posebna davčna olajšava
Zmanjšanje davčne osnove za stroške prehrane in prevoza na delo je bilo torej mogoče le, če je zavezanec to do izdaje odločbe o odmeri dohodnine uveljavljal.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - ugriz psa - nevaren pes - vpis v centralni register psov
Predmet presoje ni vprašanje tožničine odgovornosti pred ali po predmetnem dogodku, ampak ali so izpolnjene z zakonom določene okoliščine, na podlagi katerih se tožničinega psa označi za nevarnega.
ZMZ-1 člen 64, 64/1, 65, 65/1. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 40, 40/1
mednarodna zaščita - nova dejstva in novi dokazi - pravočasnost predloženih dokazov - sprememba veroizpovedi - zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite
V postopku za uvedbo ponovnega postopka so dopustna navajanja novih dejstev oz. predložitev novih dokazov ne le hkrati z zahtevkom, pač pa tudi vse do dokončanja te faze postopka, tj. do izdaje sklepa toženke o zahtevku tožnika za uvedbo ponovnega postopka. Tožnik niti navedb, s čim se spopadajo krščanski spreobrnjenci v Iranu, niti o zatrjevani udeležbi prvega tožnika na demonstracijah proti islamskim oblastem in tudi ne predloženih videoposnetkov in fotografij iz demonstracij kot dokaza, da je bil na teh dogodkih posnet, kot tudi dokazil o obiskovanju bogoslužja v rednem postopku ni mogel navesti oz. predložiti saj je bil končan 21. 2. 2018, tožnik pa šele od bivanja v Nemčiji zatrjuje dolgotrajno udeleževanje bogoslužja oz. so nastali po datumu vložitve pritožbe na Vrhovno sodišče v rednem postopku, ko jih tožnik ni mogel več predložiti. Ker sedanji postopek glede uvedbe ponovne prošnje še ni končan, bi jih morala toženka upoštevati kot pravočasne in se do njih opredeliti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zloraba možnosti dodelitve brezplačne pravne pomoči - objava popravka po ZMed
Z izrazom popravek v skladu s četrtim odstavkom 26. člena ZMed ni mišljen samo popravek v ožjem smislu, to je zanikanje oz. popravljanje zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem obvestilu, ampak tudi navajanje oz. prikaz drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti izpodbija ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu.