ZOZP člen 18. ZPIZ-1 člen 271, 274, 274/2. ZPIZ-2 člen 119, 119/3, 190, 190a, 191, 192, 193, 193/2. ZPIZ-2B člen 15.
prometna nesreča - nadomestilo za invalidnost - regres - sprememba zakonodaje - pokojninsko in invalidsko zavarovanje - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Določbi 271. člena ZPIZ-1 in 190. člena ZPIZ-2 sta takorekoč (z izjemo nižanja iz velike malomarnosti na "navadno" malomarnost) enaki. Drugi odstavek 193. člena ZPIZ-2, na katerega tožnica v pritožbi opozarja, glede na prej veljavni drugi odstavek 274. člena ZPIZ-1 resda dodatno določa, da sme zavod nastale stroške, celotne zneske pokojnin in vseh drugih dajatev, ki jih izplačuje zavod, zahtevati ne glede na omejitve, ki so določene v drugih zakonih (z novelo ZPIZ-2B je bilo dodano še, da to velja tudi za škodo iz naslova izpadlih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje). Vendar pa je izrecno navedeno tudi, da prej navedeno velja v primerih iz tretjega odstavka 119. člena ZPIZ-2 (odškodnina zaradi neobveščanja o spremembah okoliščin, ki se nanašajo na uživalce socialnih pravic), 190. člena ZPIZ-2 (odgovornost posameznika za škodo zavodu), 191. člena ZPIZ-2 (odgovornost delodajalca za škodo zavodu) in 192. člena ZPIZ-2 (izkjučitev kritja zavarovalnega primera).
Drugi odstavek 193. člena ZPIZ-2 torej (glede na prej veljavni drugi odstavek 274. člena ZPIZ-2) resda določa, da sme zavod terjati odškodnino brez omejitev, ki so določene v drugih zakonih (npr. v 18. členu ZOZP je določeno, da se morajo pred tem poplačati ostali oškodovanci v prometni nesreči), vendar ta določba po prepričanju višjega sodišča še vedno ne daje pravne podlage, po kateri bi lahko tožnica od toženke kot odgovornostne zavarovalnice zahtevala regres plačanih nadomestil za invalidnost. Tako podlago daje šele novi 190a. člen ZPIZ-2, ki pa v konkretnem primeru ni uporabljiv, saj velja šele od 1. 1. 2016 dalje. Glede na navedeno tožnica v pritožbi neutemeljeno navaja, da omejitev iz prvega odstavka 18. člena ZOZP vse od uveljavitve ZPIZ-2 ne velja več.
verzijski zahtevek - verzijski zahtevek na povračilo dela izdatkov za preživljanje otroka - povrnitev izdatkov za preživljanje - preživljanje otroka - potrebe otroka - otrokova korist - potrebni izdatki - porazdelitev preživninskega bremena - pridobitne zmožnosti staršev - pridobitne zmožnosti zavezanca - upoštevanje otroškega dodatka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zalaganje obveznosti, ki izvirajo iz zakonite preživninske obveznosti, nima značaja čiste denarne obveznosti. Vrednost teh izdatkov se presoja po času, ko je terjatev opredeljena kot čista denarna terjatev, torej v času odločanja pred sodiščem prve stopnje. Obseg potrebnih izdatkov je treba ugotoviti v času zalaganja in je odvisen od okoliščin, ki so sicer odločilne za določitev preživnine.
ZD člen 10, 10/2, 210, 210/1, 210/2, 210/2-1, 213, 213/1. ZZZDR člen 12, 12/2. ZUP člen 147.
obstoj zunajzakonske skupnosti - obstoj izvenzakonske skupnosti - napotitev na pravdo - pravica do vdovske pokojnine - predhodno vprašanje
Odločba ZPIZ o vdovski pokojnini predstavlja le eno od dokaznih listin, ki jo je prvo sodišče presojalo skupaj z vsemi ostalimi relevantnimi dokazi oziroma okoliščinami pri odločanju o vprašanju, pravico katere stranke je šteti za manj verjetno zaradi napotitve na pravdo. Tisti, ki trdi, da obstaja določena pravica ali pravno razmerje, je to dolžan dokazati.
Znižanje kupnine iz naslova stvarnih napak je treba uveljavljati z oblikovalnim zahtevkom. V času, ko so tožniki vložili tožbo (v letu 2007), je bila sodna praksa drugačna, saj je dopuščala dajatvene zahtevke brez predhodnega oblikovalnega zahtevka, zato tožnikom ni mogoče očitati neskrbnosti pri oblikovanju zahtevka.
delitev nepremičnine v nepravdnem postopku - prekinitev nepravdnega postopka - navidezna solastnina - dejanska etažna lastnina - postopek po ZVEtL
V konkretnem primeru imamo opravka s tako imenovano navidezno solastnino, ki je ena od oblik dejanske etažne lastnine. Kot je to v odločbi II Ips 390/2009 z dne 14. 3. 2013 poudarilo Vrhovno sodišče RS, naj bi bili prav primeri tako imenovane navidezne solastnine (kot oblike dejanske etažne lastnine) namenjeni urejanju po določbah ZVEtL. Postopek za delitev (razdružitev) stvari v solastnini pride v poštev samo, če imamo opravka s "pravo" solastnino. Obstoj takšne solastnine pa ni združljiv s položajem, ko bi posamezni udeleženec kupil in postal lastnik določenih delov stavbe (njenih prostorov). Ker je v solastnini lahko "le" (cela) stvar (nepremičnina), ki je predmet predlagane delitve, to hkrati pomeni, da zaradi ugotavljanja okoliščin, ki jih v izreku izpodbijanega sklepa izpostavlja sodišče prve stopnje, nepravdnega postopka ni moč prekinjati in udeležencev napotovati na pravdo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00002846
ZKP člen 394, 394/1.. KZ-1 člen 186, 186/1.
kaznivo dejanje neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - kazenska sankcija - olajševalne in obteževalne okoliščine - zaporna kazen - višina kazni - direktni naklep - zahteva za izločitev predsednika senata
V prvostopenjski sodbi izrečena zaporna kazen je po oceni pritožbenega sodišča, ob pravilnem upoštevanju vseh obteževalnih in olajševalnih okoliščin, kot pravilno navaja pritožba, prenizka. Količina droge in način storitve kaznivega dejanja sta narekovala zvišanje zaporne kazni. Da vrsta in višina kazenske sankcije nista in ne smeta biti predmet razprave med tožilcem in sodnikom na predobravnavnem naroku, pa tudi ne kasneje, saj sme sodišče svojo odločitev o kazenski sankciji predstaviti šele z razglasitvijo sodbe, to je po tem, ko je izreklo, da je obdolženec kriv storitve kaznivega dejanja. Pritožbeno sodišče o sodni taksi kot strošku pritožbenega postopka ni odločilo, ker se sodna taksa odmeri le, kadar se zavrne ali zavrže pritožba zoper sodbo, če je pritožbo vložil obdolženec ali nekdo drug v njegovem imenu (prvi odstavek 3. člena Zakona o sodnih taksah).
ZFPPIPP člen 67, 67/1, 301, 301/2, 301/8. ZPP člen 316, 316/1, 339, 339/2, 339/2-12.
stroški pravdnega postopka - res iudicata - priznanje terjatve v stečajnem postopku - prijava terjatve v stečajnem postopku - pripoznava terjatve - procesna dispozicija
Tožeči stranki je bila terjatev, ki izvira iz konkretnega gospodarskega spora, in sicer glavnica, stroški postopka in obresti, v celoti priznana v okviru stečajnega postopka nad toženo stranko. Sodišče prve stopnje je spregledalo, da so bili v stečajnem postopku v obsegu priznanja terjatev, priznani tudi stroški postopka. Glede na pravočasno prijavo upnikove terjatve v stečajnem postopku, bi sodišče prve stopnje moralo ta del zahtevka zavreči, saj je prenehala pravna korist tožeče stranke za priglasitev stroškov postopka.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. ZFPPIPP člen 22, 22/2.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - stečajni dolžnik - izločitvena pravica v stečajnem postopku - izločitvena pravica na nepremičnini - prerekanje izločitvene pravice s strani upnika
V zadevi IX Pg 568/2013 ne sodelujeta tožnika, zato zaradi subjektivnih mej pravnomočnosti, sodba ne bo imela neposrednega vpliva na obravnavano zadevo, če bo tožbenemu zahtevku ugodeno. Tudi če bo tožbeni zahtevek v zadevi IX Pg 568/2013 zavrnjen, bosta tožnika morala v tem postopku dokazati obstoj lastninske pravice na nepremičnini, ker se v zadevi IX Pg 568/2013 ne ugotavlja lastninska pravica tožnikov. Ali povedano drugače: zavrnitev tožbenega zahtevka v zadevi IX Pg 568/2013 ne pomeni, da sta tožnika lastnika nepremičnine in da je njun tožbeni zahtevek zato utemeljen. Toženec je v stečajnem postopku (podredno) prijavil denarno terjatev, kar pomeni, da bo nepremičnina v primeru neobstoja izločitvene pravice tožnikov del stečajne mase in se bo v tem primeru nepremičnina porabila za poplačilo upnikov. Stečajna upraviteljica je priznala tožnikoma izločitveni zahtevek, kar pa za ta postopek ni odločilno, ker je terjatev prerekal toženec kot upnik v stečajnem postopku, zato sta tožnika v skladu z (že citiranimi) določbami ZFPPIPP morala zoper toženca vložiti tožbo na ugotovitev obstoja lastninske pravice.
vzročna zveza - zavarovalni primer - prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (subrogacija) - nastanek in višina škode - trditveno in dokazno breme glede vzročne zveze - prometna nesreča
Če bi zatrjevani dogodek lahko pripeljal le do manjše škode, ne gre zgolj za vprašanje višine škode, temveč pomeni to negacijo vzročne zveze med zatrjevanim škodnim dogodkom in zatrjevano škodo.
ZGD-1 člen 58, 58/2, 635, 635/2, 635/5, 636, 636/1.
varstvo upnikov - delitev z ustanovitvijo nove družbe - pravne posledice delitve - obvestilo upniku - prevzemna družba - vrednost družbe
Glede na jasno določbo 636. člena ZGD-1, da so za obveznosti družbe, ki so nastale do vpisa delitve v register, poleg družbe, ki ji je v delitvenem načrtu obveznost dodeljena, kot solidarni dolžniki odgovorne tudi vse druge družbe, ki so pri delitvi udeležene, tožena stranka ne more uspeti niti s ponavljanjem trditev, da ne njen zakoniti zastopnik ne zaposleni na cestnem programu za vtoževano obveznost niso vedeli niti niso bili dolžni vedeti. To je za odločitev irelevantno.
Prav tako pritožba ne more uspeti s ponavljanjem stališča, da je bila oddelitev pravno formalno, pogodbeno in bilančno, narejena že 31. 12. 2010, ter da so bili o tem obveščeni tudi vsi poslovni partnerji, vključno s tožečo stranko. Že povzeta določba 636. člena ZGD-1 je namreč popolnoma jasna - vse družbe, ki so pri delitvi prenosne družbe udeležene, solidarno odgovarjajo za vse obveznosti prenosne družbe, ki so nastale do vpisa delitve v register. Tudi pravne posledice delitve nastopijo z dnem vpisa delitve v sodni register (drugi odstavek 635. člena ZGD-1). Kdaj so poslovni partnerji izvedeli za načrtovano delitev je torej povsem nepomembno oziroma (do vpisa delitve v register) to ne predstavlja relevantne okoliščine za določitev obsega odgovornosti prevzemne družbe za dolgove prenosne družbe. Obveščenost upnika o tem, kateri od družb, ki so udeležene pri delitvi, je dodeljena njegova obveznost, postane pomembna šele po vpisu delitve v sodni register. Še takrat namreč lahko upnik, dokler o tem ni obveščen, izpolnitev obveznosti zahteva od katerekoli od v delitvi udeleženih družb (peti odstavek 635. člena ZGD-1).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00000796
OZ člen 87, 96, 168, 168/2, 190, 346, 349, 352. ZFPPIPP člen 249. ZGD-1 člen 263.
neupravičena obogatitev - predpostavke za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve - prejemnik koristi - korist - korist okoriščenega - odškodnina - odškodninska odgovornost - elementi odškodninske odgovornosti - nepravilna uporaba materialnega zakona - pravna podlaga - pravno odločilna dejstva - zastaranje - stečajni postopek - pravne posledice začetka stečajnega postopka - zadržanje zastaranja terjatev stečajnega dolžnika - stečajni dolžnik - stečajni upravitelj
Kadar sodišče ugotovi, da neupravičeno obogatena oseba ob izdaji sodbe (to pa je enako ob zaključku glavne obravnave) koristi nima več, mu vračila te koristi ne more naložiti na podlagi določb o neupravičeni obogatitvi, ni pa ovir za ugoditev zahtevku po drugi, zlasti odškodninski podlagi.
ZFPPIPP določa, da zastaranje terjatev stečajnega dolžnika ne teče v obdobju enega leta od začetka stečajnega postopka. Namen te določbe je, da zastaranje terjatev stečajnega dolžnika do njegovih dolžnikov ne teče v obdobju enega leta od začetka stečajnega postopka in stečajnemu upravitelju omogoča, da se seznani s terjatvami in poskrbi za njihovo uveljavitev. Odškodninska terjatev tožeče stranke do toženca je nastala z dnem nastanka škode, zato gre za terjatev stečajnega dolžnika do toženca in je treba določbo o zadržanju zastaranja po ZFPPIPP uporabiti tudi v obravnavanem primeru.
ZDD-1 člen 25, 25/1, 26, 26/2, 27, 27/1, 30, 30/1, 30/2, 31, 31/1. ZKP člen 149a.
predlog za izločitev nedovoljenih dokazov - izločitev dokazov - detektivska dejavnost - detektiv - tajno opazovanje - zaseg predmetov v kazenskem postopku
Ker je detektiv podatke v zvezi z obdolženčevim uveljavljanjem pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z dela zbiral na podlagi pisnega pooblastila takratnega obdolženčevega delodajalca in v skladu z izrecnimi zakonskimi pooblastili, takšnega izvajanja detektivske dejavnosti ni mogoče enačiti s prikritimi preiskovalnimi ukrepi.
izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - primernost izvršilnega naslova - sklep o dedovanju - sklep o dedovanju kot izvršilni naslov
Sklep o dedovanju je lahko izvršilni naslov le v primerih, ko je v njem določena obveznost kaj dati, storiti in opustiti ter vsebuje vse sestavine, ki jih določa 21. člen ZIZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00002015
- člen 22. ZPP člen 7, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 131, 159.
krivdna odgovornost - predpostavke krivdne odgovornosti - nedopustno ravnanje - vzročna zveza - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - odgovornost imetnika stavbe - odškodninska odgovornost - lastnik objekta - vzrok za požar - električna napeljava - trditvena podlaga - protispisnost - pravica do izjave
V primeru, da lastnik stanovanjske stavbe utrpi škodo zaradi požara, katerega vzrok izhaja iz priključne električne omarice, nameščene v stanovanjski stavbi, odškodninske odgovornosti elektro podjetja ni mogoče presojati na podlagi 159. člena OZ.
smrt tožeče stranke - zastopanje stranke po odvetniku - kolizija interesov - stranska intervencija - pritožba stranskega intervenienta - volilojemnik - dediči stranke
Pritožba predlagatelja stranske intervencije je dopustna, ker tudi v primeru, če bi sodišče prve stopnje predlog za stransko intervencijo zavrnilo, bi pritožbeno sodišče moralo odločati o pritožbi stranskega intervenienta zoper sklep o prekinitvi, ker drugi odstavek 200. člena ZPP določa, da do pravnomočnosti sklepa, s katerim se zavrne intervencija, se intervenient lahko udeležuje postopka in se njegova pravdna dejanja ne morejo izključiti.
Iz trditvene podlage toženca izhaja, da je v zapuščinskem postopku sporno, ali bo dedovanje oporočno ali zakonito, zato se še ne ve, ali je pooblaščenec tožnice oporočni dedič in zato stranka postopka. Glede na okoliščine konkretnega primera pritožbeno sodišče ugotavlja, da zatrjevana kolizija interesov glede pooblaščenca tožnice ni izkazana. Če (je) bo pooblaščenec tožnice oporočni dedič, bo lahko vstopil v pravdo kot stranka, če pa ni dedič, mora kot pooblaščeni odvetnik v postopku varovati interese dedičev in volilojemnika, kot mu to nalaga ZOdv.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00004434
KZ-1 člen 56, 56/3, 191, 191/1, 191/3. ZKP člen 10, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1, 372/1-1, 372/1-3, 373, 386.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - dokazna ocena - kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje nasilja v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja - ponovno sojenje o isti zadevi - bistveno isto kaznivno ravnanje - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa pritožbenih razlogov - vštevanje kazni za prekršek - načelo ne bis in idem
Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi U-I-24/10 z dne 19. 4. 2012 svojo razlago, da tretji odstavek 49. člena Kazenskega zakona (ki določa isto kot tretji odstavek 56. člena KZ-1), v delu, ki se je nanašal na vštevanje sankcij za prekršek v kazen, izrečeno za kaznivo dejanje, ni bil v neskladju z Ustavo, pojasnilo s tem, da je navedeno zakonsko določbo mogoče ustavno skladno razlagati le tako, da se obdolžencu sankcija, ki jo je prestal oziroma plačal za prekršek, všteje v kazen, izrečeno za kaznivo dejanje, katerega znaki imajo tudi znake prekrška, vendar pod pogojem, da ne gre za ponovno sojenje o bistveno istem kaznivem ravnanju. V obeh navedenih primerih pa gre za (bistveno) isto kaznivo ravnanje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Za zakonitost izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zadošča ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dejansko spremenila svojo organizacijo dela tako, da je ukinila delovno mesto komercialist, za katerega je tožnik imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, in da je preostale naloge tega delovnega mesta razporedila med ostale delavce in na e-poslovanje.
sklep o dedovanju - odpoved dediščini v korist sodediča - izjava o odpovedi dediščini - dedna pravica - dedna izjava o sprejemu in odstopu dednega deleža - zapuščinski postopek - novote v zapuščinskem postopku - novote v pritožbenem postopku
Izjava o odpovedi dedovanju v korist sodediča predstavlja dedno izjavo le v tistem delu, v katerem pomeni izjavo o sprejemu dediščine, v preostalem delu pa gre za dvostranski pravni posel, s katerim dedič prenaša svojo dedno pravico na sodediča, po tem ko je dediščino že sprejel. Takšen pravni posel lahko dedič prenese pred delitvijo zapuščine samo na sodediča, po delitvi pa tudi tretjim (146. člen ZD). Navedeno pomeni, da izpodbijani sklep ni ovira za pritožnika, ki lahko svoj dedni delež prepusti sodediču tudi izven zapuščinskega postopka.
Po določilu drugega odstavka 239. člena OZ je upnik upravičen zahtevati povrnitev škode, ki mu je nastala, če dolžnik ne izpolni obveznosti ali zamudi z njeno izpolnitvijo. Za odločanje o upravičenosti zahtevka iz tega naslova, mora sodišče najprej ugotoviti, če dolžnik obveznosti ni izpolnil ali je zamudil z njeno izpolnitvijo. Da bi sodišče ugotovilo, če dolžnik obveznosti ni izpolnil, pa mora najprej ugotoviti, kakšna je obveznost dolžnika.
Tožena stranka ni imela nobene prepovedi, ki bi ji prepovedovala nepremičnino prodati in bi bilo njeno ravnanje (prodaja) posledično protipravno. Zato sama prodaja nepremičnine še ne pomeni protipravnosti. Je pa zaradi prodaje nepremičnine lahko prišlo do nezmožnosti izpolnitve dogovora, ki sta ga stranki sklenili v zapuščinskem postopku. Nezmožnost izpolnitve je urejena v 116. in 117. členu OZ in je lahko podlaga za ugotovitev protipravnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00003218
URS člen 34, 39. ZIZ člen 271, 271/1, 272, 272/2. ZPP člen 212.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - trditveno in dokazno breme - nova dejstva in dokazi - objava na svetovnem spletu - svoboda izražanja - okrnitev ugleda pravne osebe - test reverzibilnosti
Glede presoje trditvene in dokazne podlage za obstoj pogojev za začasno odredbo je sodišče prve stopnje vezano na vsebino upnikovega predloga za izdajo začasne odredbe. Upnik mora namreč že v predlogu za izdajo začasne odredbe zatrjevati vsa konkretna pravno relevantna dejstva, s katerimi izkazuje obstoj terjatve, oziroma da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala, in s katerimi verjetno izkazuje obstoj ene izmed predpostavk, ki so lahko podlaga za izdajo začasne odredbe z enako vsebino, kot je vsebina tožbenega zahtevka (regulacijska začasna odredba). Nova dejstva sme navajati (in predlagati nove dokaze) v ugovornem postopku, kolikor z njimi odgovarja na dolžnikovo obrambo v ugovoru (oziroma v nadaljnji vlogi), v okviru vsebine predloga za izdajo začasne odredbe, sodišče pa ne sme upoštevati dopolnitve predloga, vložene po izdaji sklepa o začasni odredbi in pred vložitvijo ugovora. Prav tako ni mogoče upoštevati v ugovornem postopku podanih novih upnikovih navedb, ki vsebinsko pomenijo dopolnjevanje predloga, in na tej podlagi ugotoviti obstoj katere izmed predpostavk kot pogojev za začasno odredbo, ki jih upnik ni obrazložil že v predlogu.