ZST-1 člen 34. ZPP člen 105, 105/3, 105a, 105a/1, 105a/2.
neplačilo sodne takse - fikcija umika pritožbe
Izostanek plačila v roku, ki ga stranki določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, in v katerem jo pouči o posledicah neplačila, ima ob neobstoju pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, za posledico fikcijo umika pritožbe.
nedovoljeni dokazi - obrazložitev odredbe - odredba preiskovalnega sodnika - podatki o prometu na transakcijskem računu
Nikakor ne more biti sporen nekoliko širši okvir zajema relevantnih bančnih podatkov, saj preiskovanje obdolženki očitanega kaznivega dejanja vsekakor zahteva tudi ugotavljanje okoliščin poslovanja njene družbe določeno, sicer časovno omejeno obdobje, pred inkriminiranimi opustitvami.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00000843
ZMZPP člen 4, 53. ZPP člen 154. ZBPP člen 46, 46/2. OZ člen 179. Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 3, 4, 8, 11. Zakon o obligacionim odnosima Federacije BiH člen 200.
spor z mednarodnim elementom - prometna nesreča - mednarodna pogodba - haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče - pravo države v kateri se je pripetila prometna nesreča lex loci actus - uporaba tujega prava - uporaba prava bih - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči
V prometni nesreči v tujini sta bili udeleženi dve vozili, povzročiteljevo vozilo je bilo registrirano v državi kraja nezgode, tožnik pa je bil poškodovan kot sopotnik v vozilu, ki je bilo registrirano v RS. Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine je uperil zoper tujo zavarovalnico (s sedežem v državi kraja nezgode), pri kateri je bilo vozilo povzročitelja nesreče obveznostno zavarovano. Ob takih dejanskih okoliščinah je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo oziroma zakonodajo Federacije BiH, to je zakonodajo države, v kateri se je pripetila nesreča (3. člen Konvencije).
prodaja nepremičnine - sklep o prodaji - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - plačilo kupnine - prodajna cena - DDV
Glede na pojasnilo upravitelja in predložene dokaze ter ob upoštevanju sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe višje sodišče ugotavlja, da je bila kupnina plačana (v celoti) po ceni, kot je navedena v sklepu o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe (980.100,00 EUR), h kateri se je prištel še DDV. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi sklicuje na sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe, kjer je izrecno navedeno, da se prodajna cena poveča za DDV, to lahko pomeni le, da gre za prodajno ceno, ki se ji prišteje še DDV, nikakor pa ne, kot to meni pritožba, da je v znesku 980.100,00 EUR DDV že vključen.
Določbe člena 498 ZKP se ne nanašajo na predmete, ki so bili zaseženi kot dokazno sredstvo (kot je bilo tudi v obravnavanem primeru) in jih ni mogoče šteti za predmete kaznivega dejanja po členu 73 KZ-1, kajti take predmete se mora po končanem kazenskem postopku lastniku vrniti. Izdaja sklepa po določbi tretjega odstavka člena 498 ZKP pa pride v poštev le takrat, ko je v zakonu obvezen odvzem predmetov izrecno predpisan, pa sodišče z odločbo (sodbo ali sklepom) tega ne stori, ne pa tudi takrat, če je odvzem zgolj fakultativen, kot je bilo v obravnavanem primeru, saj se ravno v takih primerih tako, kot pravilno opozarja tudi pritožba, odločba o naknadnem odvzemu predmetov lahko pojmuje tudi kot nedovoljeno dopolnitev pravnomočne obsodilne sodbe.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/3, 131/3-1, 354, 355.
stečajni postopek - začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved prodaje - nedovoljena začasna odredba - unovčenje stečajne mase - sklep o prodaji - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - stroški stečajnega postopka
Predlagana začasna odredba je tako imenovana odredbodajalna začasna odredba, ki bi (če bi bila izdana) usmerjala insolvenčni postopek v delu, ki se nanaša na unovčenje dela stečajne mase. Unovčenje stečajne mase poteka na podlagi sklepov sodišča (konkretno: sklep o prodaji - dodatni). Po mnenju višjega sodišča taka začasna odredba ni dopustna.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbe ZFPPIPP, ko je navedlo, da zavarovanje konkretne nedenarne terjatve (na sklenitev prodajne pogodbe) ni dopustno in da ne gre za izjemo iz tretjega odstavka 131. člena ZFPPIPP.
Stališče pritožnika, da je za odločanje o vloženem predlogu pristojna Finančna uprava RS, je zmotno. Ta upravni organ namreč vodi zgolj postopek davčne izvršbe za predlagatelja, to je sodišče oziroma državo in zato po določilu 110. člena ZDavP-2 ni pristojen za odločanje o oprostitvi, odlogu, obročnem odplačevanju ali odpisu dolga.
V tej zadevi je tožeča stranka vložila tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine. Glede na dejstveno podlago tožbe, ko je tožnica priložila tudi pogodbo, za katero je trdila, da jo je podpisal toženec kot prodajalec, je listina že izdana. Po določbi 1. točke prvega odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) je zasebna listina podlaga za vknjižbo, če vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga. Podpis osebe, katere pravica se prenaša, spremeni, obremenjuje ali preneha, mora biti overjen (prvi odstavek 41. člena ZZK-1). Pravilno je tožeča stranka poudarila, da je obveznost prodajalca, da opravi dejanja, ki bodo vodila h končnemu cilju strank kupoprodajne pogodbe glede nepremičnine, to je do vpisa kupca v zemljiško knjigo kot lastnika. Zato je odločilno vprašanje, ali sta stranki pogodbo sklenili, kar je tožnica utemeljevala s trditvijo, da je toženec pisno pogodbo podpisal.
Ugotovljeno je, da je v kazenskem postopku izdana obsodilna sodba, ki je pravnomočna. 14. člen ZPP pa določa, da je v primeru, ko temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.
Kazensko sodišče je izdalo obsodilno sodbo zato, ker je Š.P. (oseba, ki naj bi se po trditvah tožbe dogovorila s tožencem, da bo ta po nakupu na dražbi njej ali družinskemu članu prodal stanovanje) uporabil ponarejeno listino in je bil podpis prodajalca (toženca) ponarejen.
V tej zadevi gre za tožnico kot osebo, ki ni oseba, ki bi bila v kazenskem postopku pravnomočno obsojena.
V kazenskem postopku velja načelo in dubio pro reo in tudi načelo materialne resnice, ter praksa slovenskih sodišč in teorija šteje, da vezanost po 14. členu ZPP velja tudi v razmerju do tretjih, to je oseb, ki v kazenskem postopku niso bile pravnomočno obsojene.
ZPND člen 19, 22a, 22g. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 356.
nasilje v družini - prepovedi zaradi nasilnih dejanj - zavrnitev dokaznega predloga - vnaprejšnja dokazna ocena - varstvo otroka
Sklep sodišča, da zaslišanje policista ne bi omajalo ugotovitve, da otrok ni bil žrtev nasilja, predstavlja nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno in absolutno bistveno postopkovno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče lahko zavrne izvedbo dokaza le v primeru, če bi se z njim dokazovalo dejstvo, ki ni pravnorelevantno ali pa je že dokazano. V danem primeru pa ne gre za takšno situacijo, zato je bila kršena pravica stranke, da se v postopku izjavi.
priposestvovanje stvarne služnosti poti - nepravo priposestvovanje stvarne služnosti - uporaba tuje nepremičnine - dogovor o ustanovitvi služnosti - prekarij (precario) - dovoljenje do preklica - preklic prekarija - prenehanje stvarne služnosti - spremenjene okoliščine - dostop po drugi poti
Za na osebo vezano dovoljenje bi šlo, če bi se odobritev prehoda nanašala zgolj na individualne potrebe in koristi A. A. Dovoljenje pa je bilo očitno dano z namenom omogočiti lažje izvrševanje lastninske oblasti na gospodujoči nepremičnini. V takem primeru gre za stvarno služnost. Sodba namreč ugotavlja, da so sporno pot za dovoz do hiše, ki je sedaj v lasti tožnic, uporabljali vsi, ki so z vozili prihajali do hiše, ne le A. A. Prvo tožena stranka, konkretno pomočnik direktorja v soglasju z direktorjem, je po postavitvi zapornice daljinski upravljalec za odpiranje izročila tudi prvo tožeči stranki, ne le A. A. Toženki sta vsem, ki so prihajali do hiše tožnic preko parkirišča prvo tožene stranke, dopuščali dostop.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo tudi, da do hiše tožnic z avtomobilom ni mogoče dostopati drugje, kot po sporni poti. To dejstvo sicer ne vpliva na samo možnost priposestvovanja služnosti. Če se služnost dejansko izvršuje in ne gre za nedovoljeno izvrševanje služnosti (vi, clam, precario), za njeno priposestovanje ni relevantno, ali ima služnostni upravičenec možnost služečo stvar uporabljati brez služnosti. Je pa dejstvo, ali je možen dostop do hiše na drug način, relevantno za presojo, ali je bilo dovoljenje za uporabo poti oziroma za dostopanje izdano le do preklica. Dejstvo, da druge poti ni, govori v prid zaključku, da je bilo dano trajno dovoljenje za uporabo.
IZVRŠILNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00003395
ZDSS-1 člen 70, 70/4.. ZIZ člen 267, 272.
denarna socialna pomoč - začasna odredba - zavrženje predloga
V skladu z 267. členom ZIZ je mogoče začasno odredbo izdati pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom, kot tudi po koncu postopka, vse dokler ni opravljena izvršba. Začasno odredbo je mogoče izdati v katerikoli fazi tega postopka. V konkretnem primeru je tožnica tožbo vložila zoper dokončno odločbo tožene stranke z dne 9. 2. 2017 v zvezi s prvostopno odločbo z dne 8. 12. 2016. Odločba z dne 26. 5. 2016 ni predmet tega postopka. Zato je sodišče prve stopnje predlog, da se mora tožena stranka prenehati sklicevati na odločbo z dne 26. 5. 2016, katera z dne 28. 11. 2016 nima več učinka in prijaviti tožnico po uradni dolžnosti v evidenco brezposelnosti, pravilno zavrglo.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 71, 71/1. ZPP člen 183.
izvršilni naslov - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor pobotanja - nasprotna tožba - odlog izvršbe na predlog dolžnika
Če je pritožnik v postopku, v katerem je upnik pridobil izvršilni naslov, uveljavljal svojo nasprotno terjatev z nasprotno tožbo, bi to lahko pomenilo le upošteven ugovorni razlog v okviru 8. točke 55. člena ZIZ (ugovor pobotanja), če bi pravdno sodišče hkrati z odločitvijo o upnikovemu tožbenem zahtevku odločilo tudi o zahtevku po nasprotni tožbi. Ker pa tega ni storilo, to ne more vplivati na odločitev izvršilnega sodišča o pravilnosti sklepa o izvršbi na podlagi nedvomno obstoječega izvršilnega naslova.
Pritožnik se ne strinja, da bo moral svojo obveznost izpolniti pred (pravnomočno) odločitvijo o njegovi nasprotni tožbi, vendar to ne more biti razlog za odlog izvršbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00000995
ZPP člen 151, 151/1, 155, 155/1, 185, 339, 339/2, 339/2-12. OZ člen 365.
škoda nastala uporabniku zemljišča pri izgradnji avtoceste - manjvrednost nepremičnin - pretrganje zastaranja (vložitev tožbe) - tržna vrednost nepremičnine - izvedensko mnenje - strošek predpravdnega izvedenskega mnenja - pobotanje pravdnih stroškov - povrnitev premoženjske škode zaradi poplave - ugovor zastaranja - metodologija za ugotavljanje tržnih cen - dopustitev spremembe tožbe
Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju dejstva, da sta tožnika že ob vložitvi tožbe zahtevala odškodnino tudi zaradi manjvrednosti njune nepremičnine, ki sta jo po prejemu izvedeniškega mnenja le zneskovno prilagodila, ugovor zastaranja povišanega dela zahtevka pravilno zavrnilo.
Izvedenec je na naroku pojasnil, da glede metodologije za določanje manjvrednosti nepremičnine v strokovni literaturi ni kakšnih posebnih napotkov, z izjemo, da je oceno treba znati razložiti.
Tožnika odločitev o nepriznanju stroškov pred pravdo angažiranega izvedenca utemeljeno grajata, saj gre za izjemno zahteven pravdni postopek, kjer sta bila prisiljena angažirati izvedenca že zato, da je bilo sploh mogoče ugotoviti vzroke, zaradi katerih je prišlo do nastanka škode, ter odgovorne osebe, pa tudi za oceno stroškov sanacije in višino nastale škode. V takšnem primeru sodna praksa predpravdni strošek izvedeniškega mnenja priznava kot za pravdo potreben strošek skladno s prvim odstavkom 151. v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 30, 30/1, 30/3. ZPP člen 11.
prekinitev postopka
Pred avstrijskim in slovenskim sodiščem teče odškodninska pravda z enakim rentnim zahtevkom iz istega škodnega dogodka sicer zoper različna pravna subjekta (zavarovalnica, fizična oseba), ki pa sta medsebojno na podlagi zavarovalne pogodbe tesno povezana (fizična oseba je zavarovanec zavarovalnice - pri zavarovalnici ima sklenjeno obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti) in tožniku (oškodovancu) solidarno odgovorna za nastalo nepremoženjsko in premoženjsko škodo, pri čemer zavarovalnica odgovarja do višine zavarovalne vsote. Zavarovalna vsota po zavarovalni polici znaša 1 milijon EUR za materialno škodo in 5 milijonov EUR za nematerialno škodo, kar predstavlja višji znesek, kot ga zahteva tožnik. Že navedene okoliščine izkazujejo sorodnost pravd kot ga opredeljuje določba prvega in tretjega odstavka 30. člena Uredbe. Zraven tega pa ni prezreti, da lahko tudi ob nespornem temelju slovensko in avstrijsko sodišče izdata nasprotujoči oziroma v precejšnji meri razhajajoči sodbi glede višine rente, kar pa pomeni nevarnost obstoja nezdružljivih sodnih odločb, ki bi izhajale iz ločenih postopkov in ki se lahko ločeno izvršijo. Navedeno pa je v nasprotju z interesi pravne varnosti na ravni članic Evropske unije.
solastnina - delitev solastnine - spor o velikosti deležev ali o predmetu delitve - napotitev na pravdo - način delitve stvari v solastnini - izvedensko mnenje - vlaganja
Kadar sporazuma o nastanku solastnine zaradi vlaganj graditelja z lastnikom nepremičnine ni, ima graditelj zaradi vlaganj le obligacijski zahtevek. Slednji na postopek delitve stvari ne vpliva. Nepravdno sodišče izvede delitev stvari po stanju, v kakršnem je stvar v trenutku odločanja. Opravljena vlaganja lahko upošteva le kot relevantno okoliščino, ki izkazuje večji interes graditelja za del nepremičnine, v katerega so bila opravljena vlaganja. Uveljavljanje obligacijskega (izravnalnega) oziroma verzijskega zahtevka pa je lahko predmet nadaljnjih postopkov med udeležencema po izvedeni sodni delitvi solastnine.
Pritrditi gre razlogom izpodbijanega sklepa, da ker iz pridobljenega dokaznega gradiva ne izhaja, da naj bi bil osumljenec v poslovnem odnosu z oškodovano družbo in jo pri sklenitvi pogodbe ali tekom izvajanja pogodbe preslepil ali ji kaj prikrival (kaj takega ne zatrjuje niti pritožnik, ampak osumljencu očita "posredno oškodovanje"), osumljenec predstavnikov oškodovane družbe, ni mogel preslepiti.
veljavna sklenitev pogodbe - sposobnost razsojanja - nerazsodnost
Poleg poslovne sposobnosti se skladno z ustavljeno sodno prakso (na primer sodba II Ips 73/2013 z dne 5. 9. 2013, II Ips 687/2009 z dne 24. 5. 2012) za veljavno sklenitev pogodbe zahteva tudi sposobnost razsojanja, to je dejanska sposobnost izjaviti poslovno voljo in razumeti pomen izjavljene poslovne volje ter pravne posledice, ki jih povzroči.
vznemirjanje lastninske pravice - parkiranje kot vznemirjanje lastninske pravice - pravica do izvedbe dokaza - pravica do izjave - delna sodna poravnava - vsebina sodne poravnave - dogovor o uporabi nepremičnine - pravni naslov za uporabo nepremičnine - dogovor o uporabi solastne nepremičnine - prepoved reformatio in peius - primernost dokaza - ogled
Predlagan ogled na kraju samem ni primeren dokaz za ugotavljanje, kje sta v preteklosti toženca parkirala avtomobile. Situacije, ki ne obstaja več, se ne da dokazovati z ogledom. Razen tega mora biti ogled na kraju samem vnaprej razpisan in so o njem obveščene stranke, zato je iluzorno pričakovati, da bi toženca avtomobile parkirala tako, kot tožnika zatrjujeta, da jih parkirata, toženca pa to zanikata. Pričo B. B. pa naj bi sodišče po predlogu tožeče stranke zasliševalo o tem, da mu je prvi toženec grozil, če ga še enkrat vidi na dvorišču in da je prvi toženec delal luknje na strehi zimskega vrta. Ti dejstvi pa za razsojo v tej zadevi nista relevantni.
Sklenjena "delna sodna poravnava" glede na svojo vsebino ne predstavlja sodne poravnave. Sodna poravnava je izvršljiv dogovor pravdnih strank (lahko tudi drugih, v poravnavo vključenih oseb), kar pa predmetna "delna sodna poravnava" ni. Glede na to, da je šlo za sporazum strank, sklenjen pred sodiščem tekom postopka, je treba vsebino "delne sodne poravnave" upoštevati kot priznana dejstva. To pomeni, da sklenjen dogovor zavezuje pravdni stranki in sodišče, pred katerim sta ga sklenili. Zato dogovor, da lahko toženca uporabljata garažo, zavezuje, dokler ne bo prišlo do razdružitve solastninske skupnosti, to je do dokončanja že sproženega postopka za razdelitev solastnine. Toženca imata tako pravni naslov za uporabo garaže.
URS člen 26. ZPP člen 150, 150/1, 277, 277/2, 286, 286a, 286/5, 315, 318, 324, 324/4, 347, 350, 350/1, 350/3.
temelj zahtevka - dokazni sklep - pravica do vpogleda v spis - vpogled v sodni spis - prekoračitev zahtevka - arbitrarnost - prepozna pripravljalna vloga - vmesna sodba - zamudna sodba - kvalificirana stopnja napačnosti - protipravnost ravnanja sodnika - odškodninska odgovornost države za ravnanje sodnika - pritožbena obravnava - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravnomočna sodna odločba
Sodišče je pojasnilo odškodninsko odgovornost države na podlagi 26. člena Ustave RS, jasno pa je tudi stališče pravne teorije, da zaradi ustavne določbe, ki ne rešuje vseh odprtih vprašanj, sodišča odgovornost države obravnavajo ob uporabi splošnih pravil obligacijskega prava o krivdni neposlovni odškodninski odgovornosti, zlasti instituta odgovornosti za ravnanje drugega. Toda pravna podlaga tožbenega zahtevka je nedvomno navedena določba Ustave RS, ki jo je sodišče pravilno navedlo, zato očitana kršitev ni podana. Kot izhaja iz citiranega stališča, se določbe OZ uporabljajo zaradi pomanjkanja ustrezne konkretizacije v Ustavi in ne zaradi dejstva, da so določbe OZ dejanska podlaga za odškodninski zahtevek zoper državo.
Glede na jasno opredeljeno stališče pravne teorije, da mora stranka protipravnost uveljavljati že v prvotnem postopku, česar tožeča stranka ni storila, se v obravnavanem postopku na protipravnost ne more (več) sklicevati. Kot je pravilno zapisalo sodišče prve stopnje, je odškodninska odgovornost države ultima ratio. Tovrsten zahtevek je mogoč samo, kadar oškodovanec nima in tudi ni imel drugih sredstev, s katerimi bi v postopku, ki je za to predviden, preprečil ali zmanjšal vzrok škode.