TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 1.958,80 EUR stroškov odgovora na pritožbo, v 15-ih dneh od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

V tej zadevi je tožeča stranka vložila tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine. Glede na dejstveno podlago tožbe, ko je tožnica priložila tudi pogodbo, za katero je trdila, da jo je podpisal toženec kot prodajalec, je listina že izdana. Po določbi 1. točke prvega odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) je zasebna listina podlaga za vknjižbo, če vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga. Podpis osebe, katere pravica se prenaša, spremeni, obremenjuje ali preneha, mora biti overjen (prvi odstavek 41. člena ZZK-1). Pravilno je tožeča stranka poudarila, da je obveznost prodajalca, da opravi dejanja, ki bodo vodila h končnemu cilju strank kupoprodajne pogodbe glede nepremičnine, to je do vpisa kupca v zemljiško knjigo kot lastnika. Zato je odločilno vprašanje, ali sta stranki pogodbo sklenili, kar je tožnica utemeljevala s trditvijo, da je toženec pisno pogodbo podpisal.

Ugotovljeno je, da je v kazenskem postopku izdana obsodilna sodba, ki je pravnomočna. 14. člen ZPP pa določa, da je v primeru, ko temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.

Kazensko sodišče je izdalo obsodilno sodbo zato, ker je Š.P. (oseba, ki naj bi se po trditvah tožbe dogovorila s tožencem, da bo ta po nakupu na dražbi njej ali družinskemu članu prodal stanovanje) uporabil ponarejeno listino in je bil podpis prodajalca (toženca) ponarejen.

V tej zadevi gre za tožnico kot osebo, ki ni oseba, ki bi bila v kazenskem postopku pravnomočno obsojena.

V kazenskem postopku velja načelo in dubio pro reo in tudi načelo materialne resnice, ter praksa slovenskih sodišč in teorija šteje, da vezanost po 14. členu ZPP velja tudi v razmerju do tretjih, to je oseb, ki v kazenskem postopku niso bile pravnomočno obsojene.