preživnina za mladoletnega otroka - porazdelitev preživninskega bremena - preživninske zmožnosti staršev - potrebe otroka - dejanski stroški - največja otrokova korist - stroški izvajanja stikov z otrokom - odločanje v mejah postavljenega tožbenega zahtevka
Preživnina ne more predstavljati zgolj matematične preslikave dejansko porabljenih stroškov iz naslova otrokovih potreb. Oceno stroškov za zadovoljitev preživninskih potreb otroka pogojuje ocena preživninske zmožnosti njegovih staršev. Prav zato ni odločilno, ali bi bilo mogoče potrebe mladoletne hčerke pravdnih strank zadovoljiti z nižjimi stroški. To seveda velja v primeru, ko so razpoložljiva sredstva staršev za preživljanje njihovih otrok zadostna. Če niso zadostna, mora sodišče na lestvici otrokovih potreb črtati tiste, ki niso nujne za otrokovo preživljanje.
Tožnica je uveljavljala odpravo odločbe toženca z dne 24. 2. 2016 ter povrnitev stroškov pritožbe, ki je bila v upravnem postopku vložena zoper odločbo z dne 12. 6. 2015 ter povrnitev stroškov sodnega postopka. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka sodbe odločbo toženca z dne 24. 2. 2016 izreka spremenilo le tako, da je besedo "zavrne" nadomestilo z besedo "zavrže". Tožbeni zahtevek na povračilo stroškov upravne pritožbe v višini 142,80 EUR pa je zavrnilo. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbo toženca, da sodišče prve stopnje s takšno odločitvijo v ničemer ni spremenilo odločbe drugostopnega organa z dne 24. 2. 2016 ne v ugodilnem niti ne v delno ugodilnem smislu, niti ni odločbe, tako kot je tožnica zahtevala, odpravilo, pač pa je izrek drugostopne odločbe z dne 24. 2. 2016 spremenilo le v toliko, da je besedilo "zavrne" nadomestilo z zavrženjem. S tem je sodišče prve stopnje v dokončno odločbo toženca z dne 24. 2. 2016 poseglo le iz formalnih razlogov. Zato ni mogoče šteti, da je tožnica s tožbenim zahtevkom delno uspela, ne glede na to, da je zaradi zavrženja upravne pritožbe zoper odločbo z dne 24. 2. 2016, zapisalo, da je tožbenemu zahtevku ugodilo.
nadurno delo - voznik tovornjaka - mobilni delavci
Pritožbeno sodišče je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da je treba kljub temu, da voznik tovornega vozila od delodajalca ni bil deležen izrecnih navodil glede delovnega časa, šteti, da mu je bilo nadurno delo odrejeno, če mu je odrejena destinacija poti in časovni okvir, v katerem mora pot opraviti. V tem primeru namreč delodajalec (lahko) ve (in s tem dejansko zahteva), da mora delavec, zato da opravi odrejeno nalogo, opravljati delo prek polnega delovnega časa.
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno materialnopravno stališče, da je tožena stranka kot delodajalec za vsakega delavca dolžna voditi evidenco delovnega časa (16. do 19. člen ZEPDSV), ki bi morala vsebovati tudi podatke o opravljenih urah v času nadurnega dela in podatke o bruto izplačilu za delo preko polnega delovnega časa.Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da je treba dejstvo, da tožena stranka takšne evidence ni vodila, v skladu s pravilom o dokaznem bremenu šteti v škodo tožene stranke in ne tožnika. Odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnik upravičen do plačila za delo ob nedeljah in praznikih v celotnem vtoževanem znesku, je zato pravilna.
ZObr člen 97f, 98c.. ZSSloV člen 53, 53/2.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 5.. ZZZ člen 47, 47/3.. ZSPJS člen 40, 40/2.
V primeru nadomestila za neizkoriščene dneve tedenskega počitka pripadnikov na misiji v tujini gre za posebno odškodnino, glede katere ni potrebno ugotavljati elementov odškodninske obveznosti. Pri odškodnini za neizkoriščene dni tedenskega počitka gre za odškodnino za premoženjsko škodo, do katere je upravičen delavec, ker ni mogel izrabiti prostih dni počitka. Pripadnik Slovenske vojske je torej upravičen do odškodnine, ki je za vsak dan neizkoriščenega počitka enaka vrednosti 8-urnega delovnika.
V primeru nadomestila za neizkoriščene dni tedenskega počitka gre za prejemek iz delovnega razmerja, to je za odškodnino za premoženjsko škodo, od katere je dolžna tožena stranka obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek.
preživnina otroka - sprememba višine preživnine - spremenjene razmere - spremenjene potrebe preživninskega upravičenca - spremenjene razmere na strani preživninskih zavezancev - podedovano premoženje - način življenja preživninskega zavezanca - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je kot nesporno ugotovilo, da je toženec v času po prejšnji določitvi preživnine prejel dediščino v vrednosti 50.000,00 EUR. Kljub temu je zaključilo, da se obseg toženčevega premoženja ni spremenil. Navedlo je, da je res dedoval, vendar pa je že v času prejšnje določitve preživnine razpolagal z znatnimi prihranki. Takšen zaključek je notranje nelogičen. Če je imel tožnik v času prejšnjega sojenja prihranke (po oceni sodišča okoli 30.000,00 EUR) sedaj pa ima še dediščino, se je njegovo premoženje povečalo za dediščino oziroma za 50.000,00 EUR. Napačno tudi ni presojalo tožnikove trditve, da način toženčevega življenja izkazuje, da razpolaga z bistveno več premoženja kot sam zatrjuje, na kar kažejo nekatera indikatorna dejstva (avtomobil, potovanja) in tudi toženčevo poslovanje preko računov otrok in predvsem preko njegovega računa pri UniCredit bank. Dejansko stanje glede zatrjevane spremenjene toženčeve zmožnosti za preživljanje tožnika je tako ostalo nepopolno ugotovljeno.
Odgovornost fizične osebe je sicer res neomejena in solidarna, vendar le subsidiarna. To pomeni, da fizična oseba odgovarja solidarno (poleg družbe) in neomejeno (z vsem premoženjem) šele, če obveznosti ne izpolni družba, kot primarni dolžnik. Tožnik bi torej moral za vzpostavitev solidarne in neomejene odgovornosti fizične osebe pozvati toženo stranko k izpolnitvi obveznosti. Če družba obveznosti ne bi izpolnila, bi zanje solidarno odgovarjala fizična oseba z vsem svojim premoženjem.
ZKP člen 15, 35, 35/1. ZS člen 104, 104/1, 104/1-2.
krajevna pristojnost - predlog za prenos krajevne pristojnosti - zavrženje predloga - stvarna pristojnost - stvarna pristojnost višjega sodišča - zavlačevanje postopka - zloraba pravic v postopku
Upoštevaje določbi prvega odstavka 35. člena ZKP in 2. točke 104. člena Zakona o sodiščih, ki izrecno določata, da o prenosu krajevne pristojnosti odloča višje sodišče, sodišče prve stopnje ni bilo stvarno pristojno za izdajo izpodbijanega sklepa.
brezposelna oseba - zavarovanje za primer brezposelnosti - zavarovalna doba - davki in prispevki
ZUTD-A v 38. členu izrecno določa, da je ne glede na 68. člen (pravica do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje) zavarovanec iz 2. odstavka 69. člena ZUTD-A (načelo izkoriščenosti zavarovalne dobe), ki po prenehanju pravice do denarnega nadomestila ne izpolnjuje pogojev za starostno upokojitev po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, upravičen do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka največ dve leti ter je brezposelna oseba. Te določbe ni mogoče razlagati tako, da bi bilo potrebno pogoj starosti ali zavarovalne dobe izpolnjevati že ob priznanju pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost.To iz relevantnih določb o pravici do podaljšanega plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ne izhaja. Potrebno je upoštevati, da 38. člen novele ZUTD-A samostojno določa pogoje za pravico do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Bistveno je, da je zavarovanec brezposelna oseba in da mu ob prenehanju pravice do nadomestila za brezposelnost do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka največ dve leti. Takšno dejansko stanje je podano tudi v predmetni zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00000018
ZPP člen 11, 185, 185/1, 187, 187/1, 187/2, 191, 211, 211/2, 205, 206. OZ člen 336, 346, 352, 352/2. ZGD-1 člen 503, 503/1, 503/2, 503/3, 503/4.
sprememba tožbe na naroku za glavno obravnavo - subjektivna sprememba tožbe na pasivni strani - smotrnost spremembe tožbe - naknadno sosporništvo - zloraba procesnih pravic - prekinitev postopka - družbeniška tožba - zastaranje
Ne prvotna tožena stranka ne nova tožena stranka privolitve nista podali. Teh zakonsko zahtevanih soglasij sodišče prve stopnje ne more nadomestiti s svojo odobritvijo tako kot pri objektivni spremembi tožbe (prim. prvi odstavek 185. člena ZPP). Prav tako za subjektivno spremembo tožbe ne pride v poštev določba o privilegirani spremembi tožbe (186. člen ZPP). Tudi pri naknadnem sosporništvu je zahtevano soglasje novega toženca, katerega sodišče s svojim sklepom ne more nadomestiti.
Prekinitev postopka je mogoča le v zakonsko predvidenih primerih (prim. 205. in 206. člen ZPP) in ni v dispoziciji strank.
Najpomembnejša zahteva za uporabo družbeniške tožbe je njena subsidiarnost. Ta je izražena preko dolžnosti izčrpati možnosti, ki jih ima na voljo družbenik za razčiščevanje nastalih spornih situacij znotraj družbe in so predpisane v drugem odstavku 503. člena ZGD-1. Družbeniško tožbo je treba uveljavljati za račun družbe, v katerem ima tožeča stranka položaj družbenika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00000147
ZPP člen 411, 411/1. ZIZ člen 272, 272/2. ZZZDR člen 106.
izdaja začasne odredbe v sporu iz družinskopravnih razmerij - izdaja regulacijske začasne odredbe - začasna ureditev stikov - največja korist otroka - način izvajanja stikov - način prevzema otroka ob izvrševanju stikov - stiki pod nadzorstvom - izvrševanje stikov pod nadzorom CSD
Stiki na CSD nikdar niso tako sproščeni (in otroku v korist) kot stiki v otrokovem običajnem okolju. To še bolj velja za majhnega, predšolskega otroka. Za izvrševanje stikov pod nadzorom CSD (in tej obliki imanentno drastično časovno omejitev) morajo obstajati resni razlogi. Taka oblika stikov se v sodni praksi uporablja v različnih primerih - npr. kadar sodišče ugotovi konkretno ogroženost otroka ali (verjetno izkazano, včasih že dokazano) psihično ali fizično nasilje (sum spolne zlorabe, pretepanje, alkoholizem in druge odvisnosti ...). Stiki pod nadzorom CSD so lahko koristni še v smislu pomoči staršem pri izvajanju stika, kadar ti ne zmorejo samostojnega stika (npr. v primeru duševnih bolezni, duševne motnje ali duševne manjrazvitosti roditelja ...). Stiki pod nadzorom CSD se lahko izvajajo tudi prehodno, kadar se vzpostavljajo prvič ali po prekinitvi, da otrok in roditelj neobstoječo/skrhano/pretrgano čustveno vez ponovno vzpostavita do te mere, da lahko kasneje stik samostojno izvajata. Sodišče prve stopnje v obravnavni zadevi ni našlo ničesar takšnega, kar bi terjalo stik pod nadzorom CSD.
ZDR-1 člen 6, 89, 89/1, 89/1-1, 116.. ZPIZ-1 člen 101, 102.. ZZRZI člen 40, 40/6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - III. kategorija invalidnosti
Tožena stranka je ukinila delovno mesto, na katerem je bila razporejena tožnica, zaradi česar je podan organizacijski razlog, zaradi katerega je prišlo do prenehanja potreb po opravljanju tožničinega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi v smislu določbe prve alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
Tožena stranka je spoštovala določbe ZPIZ-1 oz. ZPIZ-2 in ZZRZI, saj tožnici glede na omejitve iz odločbe ZPIZ utemeljeno ni mogla ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi. Pridobila je tudi mnenje komisije po 103. členu ZPIZ-1, da obstaja podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi po prvem odstavku 102. člena ZPIZ-1 in 40. člena ZZRZI. Ob obstoju poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi je tako izpolnjen tudi nadaljnji pogoj za zakonitost izpodbijane pogodbe o zaposlitvi, to je, da je ta podana v primerih in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-5.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - zavrnitev dokaznega predloga - neizvedba dokaza - bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave
Načelna dolžnost sodišča je, da izvede predlagane dokaze. Zavrnitev predlaganih dokazov utemeljujejo le upravičeni razlogi. Sodišče lahko utemeljeno zavrne dokazni predlog, kadar je predlagan za ugotavljanje dejstev, ki za presojo niso pomembna. Priče, ki jih je predlagala tožena stranka, bi lahko izpovedale o tem, zakaj je bila tožnica negativno ocenjena v času poskusnega dela in bi lahko potrdile, da je bilo delo tožnice sproti spremljano, pojasnile pa bi lahko tudi ocene dela delavk, vključno s tožnico, za sporno obdobje, na katero se je ocena poskusnega dela nanašala, in ki jih je tožena stranka predložila sodišču. Dejstva, o katerih naj bi priče izpovedale, so v sporni zadevi odločilna za presojo pravilnosti in utemeljenosti ocene poskusnega dela tožnice. S tem, ko je sodišče zavrnilo izvedbo dokazov, ki jih je predlagala tožena stranka, je kršilo njeno pravico do izjave o pravno odločilnih dejstvih. Zato je očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001520
OZ člen 13, 13/2, 13/4, 190, 191, 197, 336, 336/1, 346. ZPP člen 214, 214/2, 337, 337/1. ZUreP-1 člen 138, 138/1, 138/2, 138/3, 139. ZJS člen 1, 1/1, 57.
javni sklad - pojem gospodarske pogodbe - gospodarski subjekt - pridobitna dejavnost - gradnja komunalne infrastrukture - jezikovna razlaga zakonskega besedila - namenska razlaga zakonske določbe - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - splošni zastaralni rok - trdtiveno in dokazno breme - trditvena podlaga - priznana dejstva - neprerekane navedbe - pavšalni ugovor - (ne)sklepčnost tožbe - sklicevanje na listine kot del trditvene podlage - neupravičena obogatitev - vzročna zveza med prikrajšanjem in obogatitvijo - izognitev sili - zmotna uporaba materialnega prava - pripoznava tožbenega zahtevka - nedovoljene pritožbene novote - solidarna obveznost - stroški postopka - DDV - davčna stopnja
Opravljanje lokalnih javnih služb je bistveno širši pojem od "gradnje" in vključuje tudi obnovo in obratovanje.
191. člen OZ se ne uporabi, če je nekdo plačal, da bi se izognil sili. Beseda "sila" se je že doslej razlagala široko, kot neugodne posledice. Prav to pa je tožeča stranka trdila. V obnovo (v resnici pa gradnjo) kanalizacijskega omrežja se je tožeča stranka spustila zato, ker ji je grozilo, da bodo kupci stanovanj v X. zahtevali pogodbene kazni zaradi zamude pri pridobivanju uporabnega dovoljenja.
V obravnavanem primeru Pogodba ni zasledovala pridobitnih namenov, zaradi česar je potrebno v skladu z določbo četrtega odstavka 13. člena OZ zaključiti, da Pogodba ni gospodarska pogodba. Zanjo zato velja splošni petletni zastaralni rok (346. člen OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001363
ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 339, 339/2, 339/2-7, 437, 437/1, 451, 452, 453, 453a, 453a/1. ZIZ člen 62, 62/2.
spor majhne vrednosti - pritožbene novote - prehajanje trditvenega in dokaznega bremena - domneva priznanja dejstev - zavrnitev dokaznih predlogov - verodostojna listina - sodba na podlagi pripoznave - dajatveni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugoditev zahtevku - nebistvena kršitev določb pravdnega postopka
Vseeno je ali je toženi stranki plačilo naloženo s potrditvijo dajatvenega dela sklepa o izvršbi ali z ugoditvijo zahtevku v pravdi.
V sodbi na podlagi pripoznave se ne presoja ne resničnosti zahtevka ne njegove materialnopravne utemeljenosti. Sam napačen zaključek, da je nastopil učinek pripoznave in poimenovanje odločbe "sodba na podlagi pripoznave" je tako za pravilnost odločitve irelevanten.
ZDR-1 člen 11, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 211.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - goljufija - stroški prevoza na delo in z dela - naklep - huda malomarnost
Tožnica je prejela izpodbijano izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi nesporočanja pravega naslova, s katerega je prihajala na delo. Tožnici ni mogoče očitati skrajne nepazljivosti v zvezi z njeno dolžnostjo obveščanja, saj je v položaju, v katerem je bila, glede na svoje psihično stanje (strah pred nasilnim partnerjem) in glede na nasvet policista (sprememba telefonske številke, selitev in sporočanje naslova dejanskega bivanja le ozkemu krogu oseb) ravnala tako, kot je ocenila za najbolj ustrezno. Tožena stranka ni dokazala, da je bila njena opustitev posledica hude malomarnosti, temveč iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je do nje prišlo zaradi drugih razlogov (strahu pred ponovnim nasiljem, do katerega bi lahko prišlo, če bi jo nekdanji partner spet našel, in posledičnega samozaščitnega vedenja). Res je sicer, da je toženi stranki nastala zaradi tožničine opustitve škoda, vendar pa je nastala škoda nizka, tožnica pa se je že takoj po prejeti pisni obdolžitvi zavezala, da jo bo povrnila. Glede na to v zvezi s samimi posledicami kršitve ne gre za okoliščine iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1.
ZDR-1 člen 5, 5/2, 88, 88/4.. ZPP člen 140, 140/1, 142.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pasivna legitimacija - podružnica tujega podjetja - nepravilno vročanje - osebna vročitev
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila osebno vročena. Skladno s 142. členom ZPP se vročitev najprej opravi po 140. členu istega zakona. Tako se po 1. odstavku 140. člena ZPP pisanje, če se tisti, ki mu ga je treba vročiti, ne najde v stanovanju, vroči tako, da se izroči kateremu od njegovih članov gospodinjstva, ki so ga dolžni sprejeti. Poštna pošiljka z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi je bila vročena prijatelju, ki je stanoval na istem naslovu, vendar pa ni bil član tožnikovega gospodinjstva. Kot je izpovedal zaslišan kot priča, tudi ni imel tožnikovega pooblastila za prevzem njegovih poštnih pošiljk, za katere je predvidena osebna vročitev. Ker vročitev izredne odpovedi ni bila pravilna, saj poštna pošiljka tožniku ni bila osebno vročena tudi po pravilih pravdnega postopka, ni mogoče šteti, da je rok za vložitev tožbe začel teči z dnem prevzema.
ponovno sojenje o isti stvari - prepoved sojenja o isti stvari
Časovno obdobje tokrat obravnavanega kaznivega dejanja je zajeto v že citirani pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Murski Soboti. V obeh kazenskih zadevah je šlo za isto časovno obdobje, istega obdolženca in enak način storitve kaznivega dejanja.
Sodišče je dejansko stanje glede višine taks v celoti ugotovilo pravilno, ker toženec v postopku ni uspel, pa je te takse skladno z določilom 15. člena ZST-1 dolžan poravnati namesto stranke, ki je v postopku uspela.